Parfum je vražji produkt, je ugotovil slovenski izumitelj

Izumitelj mora imeti mirno glavo, vedno mora opazovati vse, kar leze in gre. Ideje pa se porajajo različno. Ena se lahko porodi v sekundi, razvoj pa je narejen v nekaj dneh, so pa tudi ideje, ki potrebujejo več let, da se sploh razvijejo. Tako je na svoji spletni strani zapisal svetovno znani slovenski izumitelj Peter Florjančič, ki je minulo soboto umrl v 102. letu starosti. Mnogi od njegovih 400 patentiranih izumov so že zdavnaj postali tako samoumeven del naših vsakdanjih življenj, da se o njihovem izvoru sploh ne sprašujemo. A Petru Florjančiču se moramo zahvaliti med drugim za okvirčke za diapozitive in razpršilec za parfum ter za vžigalnik, ki se prižiga ob strani. Morda bi tudi v avtomobilih imeli varnostne blazine bistveno prej, kot smo jih, če bi Florjančiču uspelo ta izum spraviti v proizvodnjo.

​Inovatorstvo - sreča ali past

Rodil se je 5. marca 1919 v hotelirski družini na Bledu. V šoli ni blestel, a bil je nadvse radoveden, v njegovih vragolijah je bilo že mogoče spoznati zametke inovatorstva. Ukvarjal se je s športom in leta 1936 kot smučarski skakalec sodeloval na zimskih olimpijskih igrah.

Njegov prvi patentirani izum je bil nov način tkanja. "Izšolal sem se za tekstilnega tehnika, in ko sem na statvah izumil nov način tkanja, ki je bil primeren tudi za invalide, sem ta patentirani izdelek prodal. Ker sem tako zaslužil denar, sem se tisti dan odločil, da bom izumitelj, in tako sem padel v poklic, najbolj nevaren, da postane mamilo, ki lahko zaradi neizkušenosti in napak popolnoma uniči vašo eksistenco. Ta poklic je lahko past ali pa sreča vašega življenja," je zapisal na spletni strani.

Po njegovih besedah je za to, da je postal svetovno znan inovator, zaslužen Ilhami Husein Paša, bajno bogat član družine egiptovskega kralja Faruka, s katerim se je srečal leta 1946 v Monte Carlu. "Razumel je inovatorstvo in je financiral tudi moje napake pri delu."

Sam je imel za svoj najboljši in najbolj komplicirani izum razpršilec za parfum, ki ga je izdelal za kozmetično hišo Elizabeth Arden. "Parfum je vražji produkt, ki se težko razprši v tako fineso, kot jo zahteva parfumska industrija, vsebuje namreč snovi, ki razjedajo razne materiale. Da sem razpršilec razvil do konca, so morali moji potrpežljivi financerji globoko poseči v žep. Vendar ker so bili milijarderji, jim je bilo to v zabavo," je zapisal sam. Drugi najboljši izum je bil po njegovem mnenju okvirček za diapozitive. "Izdelek, težak tri grame, s stroški razvoja dva milijona nemških mark, je prinesel delo dva tisoč delavcem za 25 let." Kot svoj tretji najboljši izum pa je izpostavil napravo za brizganje plastike. "Prinesla mi je dober zaslužek, ček za 1,500.000 nemških mark."

V enem od intervjujev je Florjančič dejal, da je izumiteljstvo kot mamilo. "Izumitelj se zaljubi v svoj izum in ne odneha, tudi če ga ne more prodati. Izumi stanejo ogromno denarja, zato se počasi, a vztrajno zadolžuješ. Moj parfumski razpršilec je zahteval ogromne finančne vložke, a dobro, da sem imel bogate sponzorje. Financiral me je sam egiptovski kralj Faruk ..."

Vsi izumi pa se v praksi niso obnesli, denimo ultrazvočna krtačka za zobe. "Test je pokazal, da bi z njeno uporabo človek na koncu znorel." Ali pa je bilo zanje zgolj prezgodaj. "Z airbagom za avtomobile sem leta 1957 prehiteval čas, ker takrat tehnika in materiali še niso omogočali izdelave, zato so baloni glasno pokali." Tudi za plastično zadrgo še ni bilo primernega materiala. "Izumil sem jo leta 1948 in vse je bilo v redu, tudi po pranju, vse dokler nismo jopiča zlikali. Zadrga se je stopila in je nismo mogli več odpreti. Šampanjec, ki smo ga pripravili za slavje, smo popili od žalosti." Plastična zadrga je bila "na novo" izumljena precej let pozneje, ko so bili na voljo proti vročini odporni materiali.

​Žlica za predebele

V življenju je treba delati, biti radoveden, pogumen, včasih tudi predrzen, je govoril Florjančič, a brez sreče je včasih vse zaman. "Imel sem res veliko srečo, na pravem mestu sem bil vedno, v sekundi na pravem mestu."

Bil je svetovljan, pripadnik jet seta, spoznal je mnogo slavnih in vplivnih ljudi, od umetnikov, glasbenikov, filmskih igralcev do bogatih industrialcev. Družil se je s Charliejem Chaplinom, Audrey Hepburn, Coco Chanel, Elizabeth Arden, Edit Piaf, Marlene Dietrich, Elizabeth Taylor, kraljevsko družino Karađorđevićev, Aristotelom Onassisom, Winstonom Churchillom, Pablom Picassom, Caryjem Grantom, Salvadorjem Dalijem ...

Z ženo Vereno se je iz sveta vrnil na Bled, ko je bil star 81 let, saj je mami Francki obljubil, da bo prišel umret na Bled. Tam je kljub slabšemu vidu delal naprej.

Pri svojih "skromnih 93 letih", kot je zapisal sam, je patentiral papirnati profesionalni prtiček Palbib, ki ga je začela izdelovati Paloma. "Če sem s svojim izumom omogočil 750 zaposlenim in njihovim družinam delo in boljše življenje, je to moje največje zadovoljstvo," je dejal. Ob njegovi stoletnici so v daljšem članku na spletnih straneh slovenske vlade zapisali: "Ko je ugotovil, da je dvesto milijonov ljudi v Evropi predebelih in se ne morejo skloniti, da bi si obuli čevlje, je izumil posebno žlico. Prav tako je ugotovil, da več kot sto milijonov ljudi nosi zobne proteze, in je napravil posebno posodico za enostavno pranje protez. Med njegovimi zadnjimi izumi je ptičja hišica, ki je narejena iz t. i. kartonplasta v sodelovanju s podjetjem K. M. K. Box Valterja Krmarja. Hišica je lahka, sestavljiva in odporna proti vremenskim razmeram. Blagodejno pa naj bi zaradi ptičjega petja vplivala tudi na človeško počutje, predvsem na ljudi z demenco."

Do lani je imel svojo pisarno v blejskem hotelu Kompas, potem jo je moral zaradi zahteve novih lastnikov zapreti.

Florjančič je napisal in izdal knjigi Skok v smetano in Ideja za milijon. Karpo Godina in Sandi Čolnik pa sta o njem naredila dokumentarni film Zgodba gospoda P. F.

Leta 2004 se je z izjavo "Kako spoznaš žensko, je izum, kako se zlažeš, je izum, kako koga prevaraš, je izum - teh zadnjih je ogromno v Sloveniji" uvrstil med finaliste za Večerov bob leta.