Nad vasico se dvigujejo slikovite snežne strmine.
Na smuči, smučarsko desko ali h kateri drugi zimski športni aktivnosti vabijo bele strmine. Navdušenci nad temi lahko vse to izživijo tudi v avstrijskem smučarskem središču Obertauern, kjer se ponašajo s slogani Mi smo sneg, Kjer je sneg doma in podobnimi. Trdijo namreč, da je celo znanstveno dokazano, da so s snegom najbolj bogat kraj Avstrije. Že izhodišče 1630 metrov nadmorske višine, kjer vasica leži, nato pa se vrhovi hribov, ki jo obdajajo, povzpnejo tudi do 2313 metrov nadmorske višine, je za snežno odejo res dober obet.
Toda velika količina snega pomeni tudi, da pogosto sneži. "Včasih nas sneg dobesedno prekrije, ljudje ne najdejo več svojih avtomobilov," je skupini slovenskih novinarjev, ki smo imeli priložnost obiskati središče malo pred božičem oziroma takrat, ko so pri naših severnih sosedih končali z zaprtjem, tako imenovanim lockdownom, povedal vodja Turistične zveze Obertauern Mario Siedler. Še toliko bolj smo torej lahko bili veseli, da smo ujeli dva dni sončnega vremena, brez oblačka na nebu. Čeprav so lahko tri ure vožnje iz Maribora (Ljubljančani so pri tem za kakšno uro v prednosti) do tja tudi naporne, si, ko ugledaš idilično belo kuliso, poplačan. Številni iz bližnjih krajev pa seveda pridejo sem na enodnevno smuko. Na višku sezone naštejejo tudi 5000 dnevnih smučarjev in več ob tistih, ki tam ostanejo več dni. Od sredine novembra do začetka maja zagotavljajo smuko, vrhunec je v marcu, ko je dan že nekoliko daljši, temperature pa tudi bolj prijazne.
Smučanje zunaj urejenih prog ni težava, snega je dovolj.
250 prebivalcev, 10 tisoč gostov
Številke v Obertauernu so sploh zanimive. Vas ima namreč le kakšnih 250 stalnih prebivalcev, medtem ko kraj v ponuja v hotelih, apartmajskih hišah in drugih namestitvah skupno 10 tisoč postelj vseh cenovnih razredov. Pozimi tako v vseh turističnih kapacitetah dela čez 2500 sezonskih delavcev. Skupaj v enem letu ustvarijo milijon prenočitev, na poletje od tega odpade le kakšnih deset odstotkov. Razmere so zdaj sicer nekoliko drugačne. Tudi pri njih se ubadajo s pomanjkanjem kadra v žičničarstvu, gostinstvu in drugih storitvah, kot so frizerji, taksisti, in za ostalo, kar želijo v takšni turistični destinaciji zagotavljati gostom. "Tudi slovenske učitelje smučanja bi vzeli," je nekoliko v šali, precej pa tudi zares dejal Siedler. Slovenskih smučarjev tam res ni veliko, še zmeraj z visokim deležem prednjačijo nemški gostje, zato pa seveda Slovenci praviloma dobro govorimo tuje jezike, tudi nemško, in pri delu ne bi bilo težav.
Le dan pred našim prihodom (18. decembra) so smeli gostinci oziroma hotelirji spet odpreti svoje namestitve in obrate (žičnice delajo že od začetka decembra), zato je bil tu in tam morda kakšen zastoj, zlasti se pozna pomanjkanje delovne sile. A na smučiščih, kjer se ponuja okoli 100 kilometrov urejenih prog, posebnih zastojev ali gneče ni bilo. Ne nazadnje teren ponuja tudi veliko možnosti za tiste, ki se želijo naužiti spuščanja zunaj urejenih prog. Da to počnejo v veliki meri, pričajo sledi smuči, ki jih je videti skoraj povsod. Proge so sicer dobro označene, 61 kilometrov jih je označenih kot lahke, 35 kilometrov je srednje zahtevnih. Najbolj pripravljeni in strmine željni bodo prav tako prišli na svoj račun na progah, ki so v skladu z mednarodno klasifikacijo označene kot črne.
Pri orientaciji po smučarskem središču pomagajo tudi barve sedežnic.
Kraj dobesedno obkroža 26 žičnic in vlečnic. Tistim, ki so tam prvič, zato radi svetujejo, da opravijo krožno turo po celotnem območju, da vidijo veliko izbiro in možnosti, ki jih središče ponuja, nakar izbiro žičnic oziroma prog prilagodijo svojim željam in zmožnostim. Rdeča krožna tura teče v smeri urinega kazalca, zelena pa v nasprotni smeri. Izpopolnjen sistem ponuja možnost, da začnete pri eni od žičniških naprav, presmučate celotno krožno turo in se vrnete na izhodišče. Avtomobila v času bivanja tam praktično ne boste potrebovali, vsak hotel ima urejen neposreden dostop do smučišča. Za prečkanje glave ceste skozi kraj so zgradili smučarske mostove.
Skupaj so močnejši
Žičniške naprave upravlja okoli 20 lastnikov oziroma enajst podjetij, ki imajo v lasti tudi hotele, zemljišča s progami in žičniško infrastrukturo. Vsak skrbi za svoje območje, za svoje žičniško podjetje in proge, hkrati pa so povezani v zadrugo, da se uskladijo pri cenah vozovnic, skupaj vlagajo v marketing in podobno. Ob zaključku sezone si razdelijo dobiček od smučarskih kart na podlagi posebnega količnika. Na vsaki žičniški napravi so tudi števci in tisti, ki ima več obiskovalcev, si odreže večji del kolača. Letos so pred začetkom sezone v promocijo vložili že milijon evrov, saj si še enega izpada prihodkov, to je 92 odstotkov, kot so ga zabeležili lani, ne morejo privoščiti, pravi vodja tamkajšnjega turističnega urada Siedler. Poletna sezona namreč prinaša zanemarljivo malo, skoraj vse namestitve so takrat zaprte.
"Pelji me nazaj v Obertauern" je torej njihov letošnji marketinški slogan, da se po dveh okrnjenih sezonah počasi približajo starim številkam. In ker so njihove otvoritve sezon (bile) znane tudi po dobro obiskanih in kakovostnih koncertih, so tudi letos želeli začeti tako. Dogovorili so se z nemško popularno skupino SöhneMannheims, toda zaradi ukrepov so se morali koncertu že drugo leto odpovedati.
Vrhove je mogoče osvajati tudi pozimi.
Previdno, ob upoštevanju ukrepov, preverjanju PCT-pogoja v lokalih in ob nakupu vozovnic, so torej začeli sezono, z upanjem, da bodo razmere s koronavirusom vsaj stabilne. Vasica, ki se ponaša tudi s pestrim in bučnim "apres-ski" dogajanjem, pa je bila ob 23. uri tiha, pusta. Tisti, ki so prišli tja po zabavo, je v množični meri (vsaj še nekaj časa) ne bodo doživeli. Zato pa je za vse na voljo umirjeno uživanje ob hotelskih kaminih, za regeneracijo je poskrbljeno v bazenih, savnah in velnesih. V hotelu Edelweiss, kjer ponujajo praktično vse, kar smučar potrebuje (tudi izposojevalnico celotne opreme), je kompleks z bazenom in savnami videti kot nov. Četudi se ponašajo z dolgo tradicijo v turizmu, družina Lürzer je tudi ena vplivnejših v središču, se hotelu in celotni njihovi namestitvi leta nikakor ne poznajo. "Novogradnje zaradi prostorskih omejitev in tudi zavarovanih območij ne pridejo v poštev, zato ves čas skrbimo predvsem za to, da dvignemo kakovost ponudbe, lastniki hotelov vlagajo v obnove, posodabljajo, da bi gostu nudili karseda dobro storitev na visokem nivoju," pojasnjuje Mario Siedler.
Družinam in otrokom prijazni
Tudi za osvežitev ponudbe ves čas skrbijo. V tej sezoni ponujajo družinam ob določenih terminih posebne pakete z Bobbyjevimi dogodivščinami na snegu. Med zimskimi počitnicami, pa tudi prej in potem, so pripravili pester nabor storitev po ugodnejših cenah. Ob rezervaciji izven počitnic pa bodo družine lahko uživale na praktično praznih smučiščih, v kočah in hotelih, dodajajo. Ob tem bo Bobby, snežni zajček in lokalna maskota Obertauerna, otroke spremljal po smučarskem središču. Naj bodo to prvi zavoji na smučeh, zabavno sankanje ali bitke s snežnimi kepami. Letos so, prav tako predvsem za otroke, uredili še atrakcijo, nekakšno mini hišo strahov, skozi katero se spustiš kar s smučmi. Lutke gorskih duhov niso ravno strašljive, so bolj za popestritev. Ob že omenjeni krožni turi za smučarje je na voljo še ena, prilagojena otrokom in mladostnikom, njihovemu znanju in kondiciji.
Za družine so pripravili ugodnejše pakete.
In kaj bi brez družbenih omrežij. Da se obiskovalci lahko fotografirajo in tako širijo vest o njihovem središču, so dodali dve fototočki. Pri vrhu Hundskogel so uredili razgledno ploščad 360 stopinj, ki je opremljena z daljnogledom za odkrivanje skritih kotičkov. Slovesno pa so pri koči Schaidberg odprli tudi najvišjo gugalnico z razgledom v regiji Salzburg.
Tudi Beatli so smučali tukaj
Sedeminpetdeset let je minilo, odkar so zvezdniki skupine Beatles v teh koncih snemali film Help!, a tudi na ta račun še vabijo turiste. Tako nas tudi v Obertauernu že ob vstopu v mesto na manjši vzpetini pozdravi skulptura z imenom in člani skupine. V središču vasi pa je osrednje mesto, kjer je na veliko označeno, da so gostili Beatle, gotovo hotel Edelwiess, kjer kipci glasbenikov pozdravijo že pri vhodu, v notranjosti pa njihove slike srečaš na številnih koncih. Kako ne, ko pa so prav v tem hotelu takrat prenočevali. S posebnimi ploščicami so tako tudi označene sobe, v katerih so John, Paul, George in Ringo spali.
Ker pa niso bili vešči smučanja, so za snemanje potrebovali dvojnike, eden od njih je bil tudi Herbert Lürzer, lastnik hotela. In čeprav so jim menda producenti prepovedali smučati, da se ne bi poškodovali, so neposlušni zvezdniki vendarle za nekaj trenutkov stopili na smuči, kar pa jim seveda ni šlo ravno dobro "od nog". Dodajmo še, da na obisk skupine spominja tudi klavir na planoti na višini 1960 metrov, na katero se popeljemo z gondolo, in je tako pozimi kakor poleti prav tako atrakcija za spominske fotografije.
beatles na smučeh (foto: Tourismus Obertauern)
Tek na smučeh, kajtanje na snegu, ledno plezanje, sankanje ...
V vasici, kjer snega torej ne manjka, pa ni mogoče le smučati, številni ponudniki ponujajo vse možne načine spuščanja in vožnje po belih površinah. Učiti se je mogoče snežnega kolesarjenja, airbordinga, kajtanja na snegu, tudi smučarskih skokov. Ob štirisedežnici Kehrkopf je urejen snežni park, ki deskarjem in smučarjem prostega sloga ponuja začetniške trase in drogove, bokse in skakalnice. Ko pri nizkih temperaturah zamrzne Johannesov slap, ki je zelo slikovit v poletnih mesecih, ponuja dobre pogoje za ledno plezanje. Na svoj račun pa bodo prišli tudi tekači na smučeh. Na voljo so štiri proge različnih dolžin - od šest- do 23-kilometrske, ki povezuje kraja Tweng in Mauterndorf. Seveda v ponudbi niso pozabili na urejeno sankaško progo, kjer si lahko sani tudi izposodite in najamete sankaški taksi.
Telesno pripravljeni na smuči
Da bi v smučanju ali v katerem drugem športu na snegu zares uživali, je pomembna tudi telesna pripravljenost. Fizioterapevti, ki se pri svojih pacientih soočajo tudi s številnimi posledicami poškodb, nastalih pri smučanju, svetujejo, da aktivnostmi začnemo vsaj nekaj mesecev pred smučanjem, zlasti, če nameravamo smučati več dni zapored.
Vadba naj bo na začetku manj intenzivna, začnemo lahko s hitro hojo ali hojo v hrib. Priporočajo tudi nordijsko hojo in kolesarjenje. Nato stopnjujemo intenzivnost in zahtevnost. Dobro je treba okrepiti zlasti stegenske mišice in mišice trupa. Seveda je odvisno tudi od tega, koliko ste že med letom aktivni in se rekreirate. Po smučanju pa je dobro pozornost posvetiti tudi raztegom mišic, saj to pomaga, da imamo kasneje manj bolečin v mišicah. Čas smučanja in težavnost prog pa torej prilagodimo svoji telesni pripravljenosti in vzdržljivosti.
Obertauern pa je tudi odličen za pobeg pred poletno vročino. Ko je v razgretih mestih 35 stopinj in več, je tukaj prijetnih 22 stopinj.