V tej dolini ne boste na suhem, ne pozimi ne poleti: Someljeji so tudi na snegu

Razlog, da dolomitski smučarski učitelji poslej ne bodo učili le smučati, temveč tudi piti (južnotirolsko) vino, ni v vinu, ki je na snegu zamenjalo viljamovko, temveč v turizmu, ki je zamenjal filozofijo. Če je bila doslej najbolj pomembna množičnost, zato so ji gradili nove proge, povečevali žičniške kapacitete, s topovi daljšali sezono in z apres-ski ponudbo aktivno smučanje spreminjali v aktivno pitje, je zdaj pomembno, da imate pod čelado masko, v telefonu pa "zeleni pas" … Če hočemo na smučanje v Italijo, moramo biti ob PC tudi T, če hočemo kupiti smučarsko vozovnico, jo moramo znati povezati s QR-kodo, in če hočemo na pašto v smučarsko kočo, moramo biti cepljeni. To ni več množični turizem. Zato tudi alkohol na snegu ne teče več iz demižonk, temveč iz dekanterjev.

Tako kot smučarske proge ne morejo biti še daljše, tudi smučarske koče ne morejo prodati več šmorna. Lahko pa ponudijo boljša vina! Zato bodo smučarski učitelji v Alti Badii, ki premore še kaj drugega kot le Club Moritzino, ki ima še vedno didžeja na prostem od treh popoldne do treh zjutraj, poslej vinski ambasadorji, ki bodo dvignili enogastronomsko ponudbo nad dva tisoč metri.

Vinske kleti za zvezdice

La Perla, najboljši hotel Corvare ali kar celih Dolomitov, je svoj apres-ski hlev, v katerem zaradi bučne glasbe natakarji niso slišali naročil, zato so svoje goste kar "zalivali" s presladkimi aperol brizganci, spremenila sicer v pivnico, v kateri je na izbiro nekaj sto piv iz vsega sveta, toda kdor smuči odloži nasproti stare cerkve, lahko ob vhodu v Perlino hotelsko trgovino skozi steklena tla občuduje v kleti največjo zbirko Sassicaie zunaj domovine (Toskane). Komur ni odveč po apres-ski še prenočitev v La Perli za (vsaj) 700 evrov na noč, pa mu bo 95-letni Ernesto Costa, začetnik turizma v Corvari in Alti Badii, morda odprl tudi vrata vinske kleti, v kateri družina Costa hrani 30 tisoč steklenic najboljših vin na svetu.

Eno največjih zbirk naravnih vin v Dolomitih, med katerimi je, logično, veliko slovenskih, s te in z italijanske strani, vam lahko razkaže Jan Clemens, ko ga obiščete v njegovi kletni gostilni Cocun v hotelu Ciasa Salares, na drugem koncu najbolj gourmet dolomitskega smučišča, v Armentaroli, kjer konji olajšajo zadnji, položni del najlepšega dolomitskega spusta Lagazuoi. Včasih je bila v hotelu La Siriola, ki pa je pogorela in izgubila chefa ter dve Michelinovi zvezdici. Zato je zdaj obratno, hrana spremlja "le" zvezdniška (naravna) vina.

Če pa bi radi okušali, katera vina se najbolje družijo z najboljšimi jedmi Dolomitov, potem morate rezervirati pri chefu Norbertu Niederkoflerju v restavraciji St. Hubertus chalet hotela Rosa Alpina v San Cassianu.

Smo s tem izčrpali vinsko ponudbo Alte Badie? Brez skrbi, čeprav se tudi vam zdi, da postrežba najbolj obiskanega vinskega bara Corvare L'Got previsoko viha nosove, ko naročite le ​blanc de blanc Arunda namesto šampanjca, v tej dolini ne boste na suhem, ne pozimi ne poleti. Sicer boste popili manj (kot doslej na smučarskih počitnicah), a zato najboljše!

Apres-ski je preteklost

V Arabbi so bile včasih večje vrste pri stojnicah na pešpoti skozi vas kot pa pri gondoli na Passo Pordoi. A stojnic z zastavicami vseh držav sveta, zapičenimi v pijane hruške, jabolka in smučarje, zdaj ni več; pa ne le zaradi nove gondole na Pordoi in nove povezovalne sedežnice skozi vas. Pravzaprav so bili tisti štirje junaki z Gran Rise, ki so v hotelu Antines v La Villi vsako popoldne za šankom tako nerazločno momljali, da smo šele drugo jutro, ko so že po zajtrku naročili ta kratke, razumeli, da so Slovenci, redki ostanki starih apres-ski časov.

Ne gre pa le za pitje vina med smuko namesto pitja žganic po njej. Ne nazadnje so smučarski učitelji poleti gorski vodniki, vinski someljeji pa tudi znajo smučati in plezati. Niso namreč pomembni le nasveti, v kateri koči imajo najboljša vina in h kateri jedi gre "tanek" vernatsch, h kateri pa "gosti" lagrein, temveč so smučarske učitelje povišali v ambasadorje južnotirolskih vin, kar pomeni, da promovirajo vinsko kulturo, vinogradnike, vina in terroir Južne Tirolske. Kar se vzljubi na snegu, se kupi za domov, pije tudi drugje, in zaradi tega vrača še poleti …

Ker so/bodo smučarski učitelji opravili le dvodnevni vinski tečaj, so za bolj vinsko radovedne smučarje na pomoč poklicali tudi someljeje, ki že znajo smučati.

Vanessa, ki se je doma na Češkem naučila smučati, v Dolomitih pa svetovati južnotirolska vina ob ladinski hrani, si je na soncu pri koči I Tabla, 2040 metrov visoko, odpela smučarsko bundo, da nas je razveselila z metuljčkom okrog vratu in steklenicama v snegu. Ko je prvo po kapljicah raztočila velikemu omizju, smo spoznali, da znajo v Alto Adigeu v vinskih steklenicah narediti z drugim vrenjem tudi fine in iskrive mehurčke. Z drugo pa nas je presenetila z belim pinotom, ki so ga spoštljivo pregriznili tudi Burgundci med nami, tečajniki Vanessine someljejske delavnice na snegu.

Ker so v drugem delu tega vino-ski tečaja nastopala rdeča vina Južne Tirolske, smo odsmučali na toplo, v Ütio de Bioch, ker ima Markus Valentini najboljšo vinsko kočo in klet Dolomitov, v kateri smučarji v pancerjih držijo kozarce na visokih pecljih in pijejo južnotirolska vina po vertikalah. Najprej nam je pokazal, katero vino (pri njem? - a ni povedal) najraje pije Putin, nato pa smo mu pritrdili, da je tudi desetkrat cenejši modri pinot R Riserva Mazon, 2016, J. Hofstätterja zelo dober. Ko so tisti štirje za šankom v hotelu spet pozabili smuči pred vrati, smo mi naše brbončice v savni zato namazali še za večerno - trezno - pokušino.

Vina pod milim nebom

Zato tokrat v Alto Badio nismo šli (le) na smučanje. Že poleti nas je namreč med kolesarjenjem za njihova vina - namesto "vročega" proseka in mrzlega bombardina - navdušil glavni somelje njihovega južnotirolskega združenja. Popeljal nas je na Colfosco pod prelaz Gardena, da nam razkaže visoke slapove Pisciadù, ob katerih nam je vrhunski somelje odčepil štiri "najboljša" mlada rdeča južnotirolska vina. Vsak poletni petek so bila v Alti Badii Vins alaleria, Vina pod milim nebom, s katerimi so someljeji kolesarjem in pohodnikom ob naravnih lepotah predstavili še ugodno klimo, rodna tla in neomajno strast vinarjev Južne Tirolske. Morit 2019, Loacker, magdalenec k ribjemu antipastiju; Villa Nigra 2017, Colterenzio - Schreckbichl, modri pinot z mehkimi tanini k perutnini in jagnjetini; Soma 2018, Kurtatsch, burgundski slog k rdečemu mesu; Manus 2018, Ritterhof, lagrein riserva k umamiju in po večerji.

Višek vinske sezone na smučarskih progah Alte Badie pa bo 20. marca, ko bodo na smučarskih kočah Arlara, Bioch, I Tabla in Pralongia organizirali vinski ski safari. Smučarji bodo ta dan okušali najboljša vina Južne Tirolske, z njimi pa družili jedi osmih "mišelinskih" chefov, ki so svoje jedi pripravili za decembrski gourmet ski safari in celoletno smučanje z okusom, ko na smučarskih kočah "kuhajo" (z recepti in južnotirolskimi sestavinami) vrhunski italijanski chefi Simone Cantafio (lazanja iz listov zelene s srninim ragujem, naribanim rumenjakom in repo), Riccardo Gaspari (krompir na žaru s pirejem, masleno omako in lupino), Davide Caranchini (jelen z viskijem, topinamburjem, brusnicami in grenko čokolado), Matias Perdomo (jagnje, krompir, peteršilj, sumac), Paolo Griffa (fižol), Ricardo Agostini (kremni njoki z jurčki, planinskim sirom, špehom in lagrein omako), Marco Martini (sipini rezanci amatriciana) in Caterina Ceraudo (podolica govedina, vrtnice in kava).