Argentina 1978: Junak Kempes, ne Maradona
Zmagovalci turnirja v Argentini so postali gostitelji na čelu z izjemnim Mariem Kempesom, ki je bil s šestimi goli tudi najboljši strelec prvenstva. Prvenstvo, ki se je takrat igralo po dvokrožnem skupinskem sistemu, je bilo napeto vse do konca in Argentinci so se šele v zadnjem krogu drugega skupinskega dela z visoko zmago s 6:0 nad Perujem uvrstili v finale (dovolj bi sicer bilo že 4:0), saj so z boljšo razliko v zadetkih s prvega mesta izrinili Brazilijo. Pojavile so se celo govorice, da so Argentinci Perujce podkupili, kar pa nikoli ni bilo dokazano.
Kritike so potihnile po finalu, ko so Argentinci s 3:1 nadigrali Nizozemce. Moštvo Cesarja Luisa Menottija, ki se je odrekel sedemnajstletnemu Maradoni, je gojilo izredno napadalen nogomet, ponesla jih je tudi publika. Nizozemci so izgubili še drugi zaporedni finale svetovnega prvenstva.
Španija 1982: Drama
v Sevilli in Rossi
Na SP leta 1982 so se veselili Italijani, ki so v finalu zanesljivo in glede na prejšnji potek tekmovanja tudi povsem zasluženo premagali Zahodno Nemčijo. Prvič je na turnirju sodelovalo 24 reprezentanc. Nemci so SP začeli slabo, saj so si v uvodnem krogu privoščili spodrsljaj z Alžirijo (1:2) in premagali Čile (4:1). Zato so za napredovanje potrebovali zmago nad Avstrijo in dosegli minimalen uspeh (1:0), ki je bil za obe moštvi ugoden, Alžirija pa je izpadla. Publika je z žvižgi in mahanjem z belimi robci, s čimer španski ljubitelji bikoborbe opozarjajo na strahopetnega toreadorja v areni, pospremila sosedski "dogovor" Nemcev in Avstrijcev.
V polfinalni tekmi s Francijo je vratar Toni Schumacher po brutalnem posredovanju hudo poškodoval Francoza Patricka Battistona. V tekmi, ki so jo poimenovali drama iz Seville, sta moštvi igrali podaljšek, v katerem so Francozi povedli že s 3:1, Nemci pa so predvsem po zaslugi Karl-Heinza Rummeniggeja, ki je kljub poškodbi v podaljšku stopil na igrišče, izenačili na 3:3 in nato zmagali po strelih enajstmetrovk z 8:7.
Zvezdnik prvenstva ni bil niti Rummenigge niti opevana Diego Maradona in Zico. Vse je zasenčil italijanski napadalec Paolo Rossi, ki je bil najboljši strelec prvenstva, na zadnjih treh tekmah je dosegel šest zadetkov. Enega tudi v finalu, ko so Italijani s 3:1 ugnali Nemčijo. Pred tem so nogometaši z Apeninskega polotoka odpravili tako Brazilijo kot Argentino. A Italija se je v izločilne boje prebila s tremi remiji, vseeno je še tretjič postala svetovna prvakinja.
Mehika 1986: Božja roka in gol stoletja
Argentinci so s pomočjo kapetana Diega Maradone in njegove "božje roke" v četrtfinalu izločili Angleže. Televizijski posnetki so zabeležili, da je Maradona žogo v angleško mrežo poslal s pomočjo roke in ne glave, kot je bilo videti sprva. Zadevo je izpeljal tako spretno, da sodniki niso podvomili o odločitvi, videli je niso ne gledalci na stadionu ne doma, edini dokaz sta bila televizijska kamera in posnetek z več zornih kotov. Maradona na igrišču ni skrival svojega znanja, v odločilnih trenutkih pa se ni sramoval zateči tudi k umazanim potezam. "Malo je pomagala božja roka, malo pa moja glava," se je kasneje posipal s pepelom. Drugi zadetek proti Angležem je Maradona dosegel po preigravanju čez polovico igrišča - razglašen je bil za gol stoletja. Dva gola je Diego dal tudi Belgijcem v polfinalu, v finalu pa podal Jorgeju Burruchagi za odločilnega proti Nemčiji za zmago s 3:2.
Italija 1990: Beckenbauer ponovil Zagalla
Na veliko razočaranje domačih navijačev sta se v finalu italijanskega prvenstva pomerili Argentina in Zahodna Nemčija, nogometni privrženci so tako prvič v zgodovini gledali ponovitev finala prejšnjega SP (1986 v Mehiki). Če so takrat slavili Argentinci, so bili tokrat na vrsti Nemci, ki so zmagali z 1:0.
Diego Armando Maradona, ki je bil še pred štirimi leti v Mehiki prvi zvezdnik nogometa, je lahko po tekmi le potočil solze - Argentinci v 90 minutah proti razpoloženim Nemcem niso našli prave igre za uspeh. O zmagi svoje reprezentance je bilo prepričanih kar 97,2 odstotka Nemcev, saj Argentinci zaradi rumenih kartonov niso mogli računati na kar štiri člane standardne enajsterice. V 85 minutah igre sta bili obe moštvi enakovredni, potem pa so Nemci svoj trud kronali z zadetkom Andreasa Brehmeja z bele točke. Nemci so se z naslovom okronali še tretjič po letih 1954 in 1974. Franz Beckenbauer je ponovil dosežek Brazilca Maria Zagalla - postal je svetovni prvak kot igralec in selektor. Argentinci so na začetku prvenstva z 0:1 senzacionalno izgubili proti Kamerunu, Afričani so se prebili vse do četrtfinala. Kamerunski "levi" so želi simpatije po vsej zemeljski obli. Ustavili so jih šele Angleži in to šele po podaljšku.
ZDA 1994: Brazilci četrtič
Brazilija je naslov najboljšega na svetu osvojila še četrtič, njeni navijači so po finalni zmagi nad Italijo padli v ekstazo. Vse novice tega prvenstva pa niso bile rožnate. Svetovno javnost je zelo razburil umor Kolumbijca Andresa Escobarja, ki je dosegel avtogol. Ta ga je po vrnitvi v domovino stal življenja. Za škandal je poskrbel še Maradona, ki je nastopil pod vplivom prepovedanih poživil in se tako znašel na letalu v Argentino še pred zaključkom prvenstva.
V tekmi za tretje mesto so Švedi s 4:0 odpravili Bolgare, finalna tekma pa ni postregla z zadetki. Po 120 minutah brez gola so se Brazilci in Italijani pomerili v izvajanju enajstmetrovk, pri čemer so daljši konec potegnili Brazilci, ki so naslov osvojili četrtič. Roberto Baggio je zgrešil odločilni strel z bele točke.
Prvenstvo je bilo za Američane popoln uspeh. Odlične predstave najboljših mojstrov okroglega usnja so na stadione privabile 3,6 milijona gledalcev (še zdaj rekordno število), v povprečju 69 tisoč na srečanje. Fifa si je obetala tudi dokončen prodor nogometa v ZDA, ki pa je ostal v senci ameriškega nogometa, baseballa, košarke in hokeja na ledu.
Francija 1998:
Zizou v glavni vlogi
Francozi so v finalu leta 1998 nogometno javnost osupnili z odlično predstavo, Brazilce so odpihnili s 3:0. Črn pečat so na tem prvenstvu pustili nemški huligani, ki so grdo pretepli francoskega policista Daniela Nivela. Štiriinštiridesetletni policist je utrpel tako hude poškodbe glave, da ima trajne posledice za vse življenje. Tudi sicer so bili v ospredju navijaški obračuni, ki jih je policija pričakovala, pa vendarle ni uspela preprečiti.
Predsednik Nemške nogometne zveze Egidius Braun je želel svoje moštvo umakniti z nadaljnjega tekmovanja. Nemci so tekme zaključili v četrtfinalu, ko so jih s 3:0 premagali Hrvati, ki so prvenstvo kasneje končali na tretjem mestu in bili najprijetnejše presenečenje SP. V svojih vrstah so imeli tudi najboljšega strelca SP Davorja Šukerja.
Brazilci so se vnovič uvrstili v finale, v polfinalu so po enajstmetrovkah premagali Nizozemce, ki pa so pustili odličen vtis. V vrstah Francozov je blestel odlični Zinedine Zidane, Brazilci pa v finalu niso mogli računati na Ronalda, ki se je slabo počutil in zato ni igral. Mrežo svetovnih prvakov iz leta 1994 je Zidane (strelec dveh zadetkov) prvič zatresel v 27. minuti, vseh 80.000 gledalcev ob igrišču Stade de France v Parizu pa je planilo kvišku ... Zizou je rojen v Alžiriji in tako so prvič po neodvisnosti v tej afriški državi zavihrale zastave nekdanjega kolonizatorja. (sta, nr)
