Zvezdana Bercko
V Novi Gorici se prvič, v Slovenj Gradcu drugič, v Mariboru tretjič (26. junija), v Ljubljani pa že 21-ič (tokrat od 12. do 19. junija) pripravljajo na parado ponosa, osrednji dogodek, ki zaznamuje kulturo LGBTIQ+ in praznuje ponos skupnosti v znamenju mavrične zastave. Letos bo potekala pod geslom Uprimo se zatiranju, ki se močno navezuje na slovenske politične razmere. Z njim skušajo v Društvu Parada ponosa povzeti in reflektirati, kar se je zgodilo v preteklem letu in je oziroma še bo imelo velike posledice na skupnost, ki združuje geje, lezbijke, biseksualne, transseksualne, interseksualne in druge osebe. Epidemija covida-19 je negativno vplivala na velik del LGBTIQ+ oseb. Povečan sovražni govor, večje napetosti v družbi, krčenje pravic in retorika v medijih jih namreč nesorazmerno bolj bremenijo.
Hkrati smo v zadnjem letu priča degradaciji demokratičnega sistema, kot je samostojna Slovenija še ni doživela, opozarjajo v Društvu Parada ponosa in spominjajo na ukinitev financiranja do vlade kritičnih organizacij, na onemogočanje protestov ter na policijsko nasilje. "Trenutna oblast s sovražnim diskurzom intenzivno napada že pridobljene človekove pravice LGBTIQ+ oseb. V parlamentu in javnih sporočilih predsednika vlade poslušamo o tako imenovani ideologizaciji oziroma homoseksualizaciji šol - s tem se je sovražna nastrojenost preselila s polja ultrakonservativnih civilnodružbenih iniciativ v najbolj centralno pozicijo oblasti," poudarjajo v društvu.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
Kratico LGBT, ki je združevala geje, lezbijke ter bi- in transseksualne osebe, so v zadnjih letih nadgradili v LGBTIQ+, saj ta vključuje tudi interspolne, kvir in druge seksualno in spolno nenormativne identitete.
V Evropi je bila prva parada ponosa leta 1971 v Parizu.
V Avstriji je bilo med letoma 1950 in 1971 zaradi spolne usmerjenosti obsojenih okoli 13.000 ljudi, za kar se je avstrijska pravosodna ministrica Alma Zadić ta teden opravičila v imenu države.
Prvi ameriški predsednik, ki je v inavguracijskem govoru uporabil besedo gej, je bil Barack Obama leta 2013, ko je pozval k popolni enakopravnosti LGBT-skupnosti.
Niti šole niso varni prostori za pripadnike LGBT-skupnosti. V Sloveniji vsak četrti LGBT-dijak poroča, da v šoli pogosto sliši homofobne opazke.
Obvoznica mimo nestrpnosti
Parade ponosa imajo v svetu že več kot 50-letno tradicijo, v Sloveniji pa je bila prva organizirana leta 2001, čeprav se je organizirano gibanje za pravice lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb v Sloveniji začelo že v 80-ih letih. Leta 1984 je bila ustanovljena sekcija Magnus, prva gejevska organizacija v vseh tedanjih socialističnih državah, leta 1987 je bila oblikovana lezbična sekcija LL.
Prva parada ponosa je bila organizirana leta 2001 kot protest proti ravnanju zaposlenih v ljubljanskem lokalu Galerija, ki so zavrnili vstop Branetu Mozetiču in Jean-Paulu Daoustu. Redar ju je odslovil z besedami, da "lokal ni za tako vrsto ljudi". Ker mestne oblasti dejanja niso obsodile, so aktivisti in aktivistke začeli organizirati prvo spontano parado ponosa v Sloveniji, imenovano Obvoznica mimo nestrpnosti - pohod proti homofobiji. Odtlej je prireditev tradicionalna, razširjena v festival ponosa, pridružuje se ji vse več slovenskih mest.
Simbol različnosti
Eden najprepoznavnejših simbolov LGBTIQ+ gibanja in parad ponosa je mavrična zastava, ki jo je oblikoval Gilbert Baker za parado ponosa v San Franciscu leta 1978. Zastavo sestavlja šest barv, ki imajo vsaka svoj pomen in simbolizirajo različnost skupnosti. Rdeča barva predstavlja življenje, oranžna zdravje, rumena sončno svetlobo, zelena naravo, modra skladnost in vijoličasta duha. Prvotna zastava je vsebovala celo osem barv, tudi rožnato, ki je predstavljala seksualnost, in turkizno, ki je predstavljala umetnost.
Zastavo je kot simbol solidarnost začela uporabljati LGBT-skupnost v San Franciscu po uboju istospolno usmerjenega člana mestnega sveta Harveyja Milka leta 1978. Globalno prepoznaven simbol LGBTIQ+ gibanja pa je postala leta 1985, ko jo je potrdilo združenje InterPride, mednarodno združenje koordinatorjev parad ponosa. Danes je uveljavljena po vsem svetu.
Stonewallski upor
Sploh prva parada ponosa pa je bila 28. junija 1970 v New Yorku ob obletnici tako imenovanega stonewallskega upora leto prej, ki velja za rojstvo organiziranega gibanja za pravice LGBT-skupnosti. Stonewallski upor je skupni izraz za več spontanih, nasilnih demonstracij članov LGBT-skupnosti, ki so vzniknile kot odziv na policijsko racijo v gejevskem lokalu Stonewall Inn na Christopher Streetu v newyorški soseski Greenwich Village v zgodnjem jutru 28. junija 1969. To je bil eden redkih lokalov, v katerih so se pripadniki skupnosti lahko družili, saj je homoseksualnost v ZDA v tem času veljala za duševno motnjo. Združenje psihiatrov jo je na seznam duševnih motenj uvrstilo leta 1952, oznako so umaknili šele leta 1973. Homoseksualni odnos pa je v tistem času v vseh zveznih državah ZDA razen v Illinoisu, kjer so ga dekriminalizirali osem let pred stonewallskim uporom, veljal za kaznivo dejanje.
Pripadnike LGBT-skupnosti so tudi javno poniževali, fizično maltrertirali, odpuščali, zapirali v zapore ali psihiatrične ustanove. Policijske racije so bile tudi v lokalu Stonewall Inn, ki je bil sicer v lasti mafije, pogoste. Ena od racij se je nato sprevrgla v spopad s policisti. "Čutili smo, da smo končno svobodni ali vsaj toliko svobodni, da lahko pokažemo, da zahtevamo svobodo. To je presenetilo policijo. Nekaj je bilo v zraku, svoboda, ki je že dolgo zamujala, in mi smo se borili zanjo. Ta boj je dobil različne oblike, toda očitno je bilo, da ne bomo odšli. In nismo," navaja David Carter izjavo Michaela Faderja, udeleženca spopadov, v knjigi Stonewall, neredi, ki so sprožili gejevsko revolucijo. Napetosti so se nadaljevale, v nekaj tednih se je skupnost organizirala v aktivistične skupine, ki so se začele boriti za vzpostavitev prostorov za geje in lezbijke, kjer bi lahko odkrito kazali svojo usmerjenost brez strahu pred kaznovanjem.
Svoboda je že dolgo zamujala
Danes sta lokal Stonewall Inn in bližnja okolica, kjer so potekali protesti, razglašena za nacionalno zgodovinsko znamenitost.
Parade ponosa pa potekajo v številnih državah sveta, običajno v juniju, ponekod pa so prireditve v podporo LGBTIQ+ skupnosti organizirane tudi pod drugimi imeni in v drugih obdobjih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
