Izguba teže je zapleten proces. Vključuje veliko dejavnikov, kot so vaša prehrana, spalne navade in vrsta vadbe, ki jo izvajate. Naša nedavna študija kaže, da ima lahko vaš specifični genetski profil velik vpliv na to, kako uspešno izgubljate težo z vadbo. To lahko pojasni, zakaj dva človeka, ki izvajata enako vadbo, dosežeta zelo različne rezultate. Identificirali smo 14 genov, ki so bistveno prispevali k temu, koliko teže je oseba izgubila s tekom. To kaže, da nekateri med nami premorejo "naravno nadarjenost" za kurjenje maščob in izgubo teže z vadbo.
Za izvedbo naše študije smo izbrali 38 moških in žensk, rojenih v Združenem kraljestvu, starih med 20 in 40 let. Nihče od udeležencev ni redno telovadil pred začetkom študije. Skupino smo naključno razdelili, pri čemer je ena polovica sledila strogemu osemtedenskemu vzdržljivostnemu programu, ki je vključeval tritedenske teke, dolge 20 do 30 minut. Druga skupina je delovala kot kontrolna. Prejela je navodila, naj se vzdrži vadbe in nadaljuje s svojimi vsakodnevnimi rutinami, vključno s prehranskimi in življenjskimi navadami. Vsi udeleženci so opravili tekaški preizkus, da bi ugotovili, koliko lahko pretečejo v 12 minutah, in bili stehtani pred in po obdobju študije. To je bilo namenjeno oceni njihove začetne telesne pripravljenosti in ugotavljanju, koliko so se spremenili v času trajanja študije. Izračunan je bil tudi indeks telesne mase (ITM). Poleg tega smo vsaki osebi na koncu raziskave s kompletom za test DNK odvzeli vzorec sline, da bi ocenili njihov edinstveni genetski profil.
Pomembno je poudariti, da so imeli vsi udeleženci na začetku študije podobno telesno težo, ITM in aerobno pripravljenost. To je koristno iz več razlogov. Pomeni, da so vsi začeli na enaki točki in nekateri moteči dejavniki, kot je raven telesne pripravljenosti, so bili že nadzorovani. To posledično izboljša natančnost pri interpretaciji rezultatov.
Geni za vadbo
Vsi v vadbeni skupini so uspeli izgubiti težo - v povprečju okoli dva kilograma. Kontrolna skupina pa je pridobila nekaj teže. Čeprav se izguba dveh kilogramov morda ne zdi veliko, je to pomembno, glede na to, da je vadbeni režim trajal le osem tednov in udeleženci niso spremenili svoje prehrane. Še bolj pomembna pa je bila velika razlika v rezultatih med tistimi, ki so telovadili in tekli - pri nekaterih udeležencih je bila razlika v izgubljeni teži tudi do deset kilogramov. Pravzaprav so vsi v vadbeni skupini napredovali z različnimi hitrostmi.
Ker smo nadzorovali dejavnike, kot so intenzivnost, trajanje in pogostost vaj, ter uporabili udeležence s podobno telesno težo in ravnijo telesne pripravljenosti na začetku študije, to kaže, da imajo nekateri ljudje že "po naravi" večje koristi od vzdržljivostnega treninga kot drugi. Ko smo pregledali genetske profile naših udeležencev, smo ugotovili, da so bile razlike v odzivu posameznikov na vadbo močno povezane z njihovimi specifičnimi geni.
Študija je pokazala, da 14 različnih genov deluje v kombinaciji in vpliva na to, ali oseba lahko izgubi težo z vzdržljivostno vadbo
Opazili smo, da obstaja močna linearna korelacija med količino izgubljene teže udeležencev in 14 geni, za katere je bilo že prej dokazano, da so povezani s telesno težo, metabolizmom ali psihološkimi stanji, ki vplivajo na ITM. Več kot je imel udeleženec teh genov, več teže je izgubil. Naši rezultati so tudi pokazali, da so geni, ki smo jih identificirali, pojasnili približno 63 odstotkov variance v izgubi teže med udeleženci.
Na primer, raziskave so pokazale, da gen PPARGC1A igra vlogo pri presnovi in uporabi maščob za energijo med vadbo. Naša študija je ugotovila, da so imeli vsi udeleženci, ki so izgubili več kot 1,5 kilograma z vadbo, ta gen. Tisti, ki so izgubili manj, tega gena niso imeli.
Naše ugotovitve se ujemajo s tem, kar so pokazale prejšnje študije. Vendar pa so prejšnji članki preučevali le povezavo med posameznimi geni in izgubo teže, naša študija pa je prva pokazala, da 14 različnih genov deluje v kombinaciji in vpliva na to, ali oseba izgubi težo z vzdržljivostno vadbo.
Del sestavljanke
Naša študija tudi nakazuje, da čeprav imajo nekateri ljudje gene, ki jim olajšajo pridobivanje kondicije in izgubo teže, lahko s temi ugodnimi geni uspevajo le, če dejansko telovadijo. Pravzaprav je imela tudi naša kontrolna skupina nekaj teh genov, vendar brez vadbe ti geni niso mogli delovati, zato udeleženci niso izgubili teže. Toda čeprav študija prinaša prepričljive ugotovitve, ni brez omejitev. Ker smo preučevali le vadbo, ki temelji na vzdržljivosti, bi bilo pomembno, da prihodnje študije raziščejo, ali obstajajo podobne povezave med izgubo teže, genetiko in kombinacijo različnih vrst treningov (na primer mešanica vzdržljivostnih vaj in treninga za moč v vadbenem načrtu).
Prav tako je vredno omeniti, da je vadba le en del sestavljanke, ko gre za izgubo teže. Torej, tudi če imate vseh 14 teh genov, ne boste izgubili teže ali pridobili kondicije, v kolikor ne boste telovadili in vzdrževali zdrave prehrane ter spalnega režima. Po drugi strani pa lahko nekdo, ki ima le nekaj teh ugodnih genov, še vedno pridobi koristi, če telovadi in je pozoren na druge vidike svojega življenjskega sloga.
Henry Chung, predavatelj športne in vadbene znanosti; Chris McManus, predavatelj, Šola za šport, rehabilitacijo in vadbene znanosti; Sally Waterworth, predavateljica, Šola za šport, rehabilitacijo in vadbene znanosti (vsi z Univerze v Essexu).
