V starih časih je živela pod Belščico v starem gradu, od katerega so danes samo še ruševine, mogočna tuja rodovina. Daleč naokrog je gospodovala kmetom, zanjo so morali zidati, delati poti, lomiti kamenje, trebiti črni gozd in orati zemljo. Namesto plačila pa so pogostokrat sedeli v temni ječi, za katero so sami pesek presejali in apno žgali, ter stradati črnega kruha in celo vode. Kakor kamen je bilo srce velikašev pod Belščico. Gospa in gospod sta bila oba neusmiljena in njuna hči edinka ni bila nič drugačna.
Bili so na lovu v jeseni na svetega Mihela dan in kmetje so morali preganjati zver z gosposkimi psi. Lovci so bili postavljeni po gozdu in dobro zavarovani, da se jim ni bilo bati. Kmetiči so pa gonili. Tudi graščakova hči je bila na lovu; tam gori je stala, kjer stoji še dandanes.
Na skali stoje je videla, kako je poleg nje divja zver zgrabila že ranjenega starega gonjača in ga vsega razmesarila. Lahko bi ga rešila, toda pogled na to, kako je žival trgala kmeta, ji je tako ugajal, da se ni zganila z mesta. A niti sluga, ki je stal z orožjem poleg mlade ženske, ni smel na pomoč. Tedaj jo je doletela kazen. V tistem hipu je okamnela, kakor je imela okamnelo srce za ljudi. Tam še dandanes stoji in bo stala, dokler se ne bo rodil njen rešitelj. A prej bodo na Mežakli vse smreke devetkrat posekane in bodo devetkrat druge zrasle.
Njeni starši so zapustili grad in kraj ter odšli daleč daleč, da nihče ne ve kam.
Skalna samotarka na Mežakli
Lahko smo veseli, da se rešitelj trdosrčne gospodinje še ni rodil. Tako si na jugovzhodnem pobočju Mežakle še vedno lahko ogledamo enega naših najlepših in najbolj slikovitih skalnih samotarjev. V Sloveniji jih je sicer še nekaj, na primer Igla pri Solčavi, Babji zob na Pokljuki in pa Okamneli svati, pri katerih gre sicer bolj za slikovito stensko obliko v Veliki gori nad Ribnico.
Zanimivosti v bližini
• Blejski vintgar
• planina Obranca
• naravni most na Mežakli
Kako sploh nastanejo skalni samotarji? S preperevanjem in razpadanjem kamnine, zaradi zmrzovanja in temperaturnega raztezanja in raztapljanja. Iz enotne kamnine se počasi izloči in osamosvoji del, ki lahko dobi najrazličnejše oblike in velikosti. Pri tem je seveda pomembno, da ta del ostane na svojem mestu in ga nadaljnji procesi ne odnesejo ali razkrojijo. V teh izstopajočih oblikah so ljudje v preteklosti prepoznali podobe iz vsakdanjega življenja ali pa so jih poosebili in jim stkali tudi nadvse zanimivo osebno zgodovino. Glede na obliko so jih poimenovali baba, dedec, možic, zob, značilni imeni sta tudi igla in turn.
Kako nastanejo skalni samotarji?
Poljanska baba stoji nad naseljem Kočna. Lahko si jo ogledamo kar s ceste Bled-Jesenice, vendar bo doživetje veliko lepše, če jo obiščemo "na domu". Pred leti se je del njene "glave" odkrušil, zato ne kaže odlašati z obiskom. Kdo ve, morda se graščakinji s kamnitim srcem izteka kazen in se v kratkem uresniči prerokba o njeni odrešitvi ...
Izhodišče izleta in opis
Do naselja Kočna pridemo po cesti z Bleda ali Jesenic. Parkiramo na majhnem prostoru ob cesti na koncu naselja (iz smeri Bleda). Do Poljanske babe vodi kratka, a precej strma pot, ki so jo turistični delavci uredili že leta 1930. Začetek markirane poti poiščemo na levi strani ceste za naseljem. Sprva hodimo po strmi gozdni poti, nato pa nad naseljem prečimo v levo. Dobro vidna rdeča oznaka nas usmeri desno in kmalu dospemo do kamnite babe. Od nje je lep razgled na dolino pod nami in na najvišji vrh Karavank, 2236 metrov visoki Stol, ki kraljuje v ozadju. Vrnemo se po isti poti.