Prehranski nasveti Marije Merljak: S pravilno hrano lahko povečamo inteligenco

Že iz mladosti se spominjam razprav, ali je inteligenca zapisana v genih ali plod okolja, v katerem živimo. Prvi trdijo, da smo takšni, kot smo se rodili; nič več in nič manj inteligentni. Drugi so prepričani, da vsakdo ravna v skladu z okoliščinami, ki lahko vplivajo pozitivno in bo inteligentnost pridobival ali pa zakrnel, če okolje ne bo temu v prid. Žal so tudi v naših šolah na ta pojav gledali statično in nekoga vnaprej ožigosali, da iz njega ne bo nič, ali nasprotno - ga kovali v oblake.

Moderna empirična znanost je ugotovila, da sta inteligenca in hitrost razmišljanja še kako odvisni od ustrezne prehrane. Če je človek, šolar ali odrasel, v spodbudnem (učnem) okolju in ima še odlično prehrano, s katero dobijo možgani vse potrebne snovi, potem je mogoče inteligenco zagotovo dvigniti na višjo raven. Sami lahko vidimo pri sebi, da nam enkrat misel hitreje steče, drugič pa se nikakor ne moremo zbrati, kaj šele nekaj pametnega končati. Kar spomnimo, da nam je določena jed zbistrila glavo v določenih ustvarjalnih dnevih in obratno.

Kaj pravijo raziskave

Raziskovalci na osrednji mehiški univerzi so ugotovili, da so imeli slabše prehranjeni otroci s primanjkljajem železa v krvi, čeprav še niso bili anemični, slabše rezultate pri testih inteligence, kakor tisti, ki so imeli v krvi dovolj železa. Doktor James Penland z ameriškega ministrstva za kmetijstvo pa je meril železo v krvi starejših ljudi. Ugotovil je, da so bili tisti, ki imeli železa dovolj, možgansko enako sposobni in mentalno vitalni kot mlajši odrasli ljudje. Pomanjkanje bora pri mladih in starih ljudeh pa upočasni delovanje možganov - tudi do te mere, da ne morejo rešiti niti enostavnih nalog.

Podobno so britanski raziskovalci ugotovili tudi za cink; otroci s pomanjkanjem cinka so imeli slabše inteligenčne rezultate. Toda z uživanjem jedi, bogatih s cinkom, so se povečale intelektualne sposobnosti in zbranost. Zanimivo - zlasti pri ženskah.

Tisti s pomanjkanjem magnezija so imeli izrazito slabšo vzdržljivost. Britanska raziskava pri srednješolcih je ugotovila nižjo stopnjo ''učljivosti'' in druge motnje učenja pri tistih, ki so uživali premalo vitaminov C, B1, B2, B3, B5, B6 in biotina.

Raziskave starejših so tudi potrdile, da so bili tisti, ki so uživali veliko paprike, paradižnikov, rdeče pese, čebule in korenja (karotenoidnih snovi) veliko boljši pri kognitivnih testih. Na univerzi v angleškem Cambridgu so ugotovili, da so imeli dojeni otroci precej višji inteligenčni kvocient kot nedojeni. To dejstvo so pripisali maščobnim kislinam omega-3 v materinem mleku.

Hrana za več pameti

Rešitve so na dlani: uživajmo več rib, bogatih z omega-3 in beljakovinami. Rdeče meso uživajmo z dobrim razmerjem maščobnih kislin pašne reje, privoščimo si še mleko in sir. Ta živila imajo beljakovine, iz katerih nastanejo aminokisline za nevrotransmiterje. Pri mesu bi opozorila na jagnjetino, ki ima trikrat več železa in petkrat več cinka kot piščančje meso, zaradi paše pa tudi veliko maščobnih kislin omega-3.

Za dobro inteligenco so nujne beljakovine, izbrane tako, da dobimo dovolj visoko vsebnost vseh osmih esencialnih aminokislin v pravem razmerju, česar ne moremo zagotoviti samo z rastlinsko hrano; maščobe glede na esencialni maščobni kislini (linolno in alfalinolensko) ter ribje maščobe DHK in EPK; sestavljeni ogljikovi hidrati za enakomeren dotok glukoze v možgane; vsi vitamini in vsi minerali.

Poglejmo nekoliko bolj podrobno, kaj se zgodi, če nam določenih snovi primanjkuje, in kako si pomagamo. Glukoza je gorivo za možgane in nam je ne sme primanjkovati, podobno kot ne beljakovin in esencialnih maščobnih kislin. Predvsem pomanjkanje glukoze povzroči stanje "prazne glave", nezbranosti in pomanjkanja koncentracije. Hitra pomoč so sladke rdeče paprike, zelenjavna omleta, jagnjetina, stročji fižol, orehi, sončnično seme in mango. Trajna rešitev je, da glukozo pridobimo iz kompleksnih ogljikovih hidratov, beljakovine pa iz mesa, rib in jajc, mleka in mlečnih izdelkov. Hkrati pa ne pozabimo na bogat vnos vitaminov skupine B in C ter široke palete mineralov.

Prva pomoč za več dopamina

Dopamin skrbi za skladno delovanje možganov, podaljša čustvo sreče in je pravi navdih za umetnike. Pomanjkanje dopamina pomeni tudi pomanjkanje navdiha, ustvarjalnosti, fantazije domišljije ... brez občutka sreče. Prva, hitra pomoč so jagode ali hruške v penini, kakijeva krema s smetano, banane s čokolado, ananas s pršutom, polenta in mleko ... Trajno rešitev pa dosežemo s kakovostnimi beljakovinami, ki imajo aminokislino tirozin (koruza, jajce, siri, mleko, skuta, fižol ...). Sadje in zelenjava, kot so paradižnik, jabolka, češnje, borovnice, banane, slive, ananas, solata, pa to dobro dopolnjujejo.

Noradrenalin daje voljo in vero v uspeh, vedrino in elan, pripomore, da nam misli kar poletijo. Vsako pomanjkanje sproži občutek nemoči in brezvoljnosti. Hitra rešitev so mleko in polenta ali polentini srčki, čokolada z lešniki in rozinami, tudi smetanova torta in še kaj. Trajno rešitev pa dosežemo, če povečamo vnos beljakovin. Dobimo jih v mesu (piščančje, puranje, telečje, jagnječje meso in ribe), v mleku in mlečnih izdelkih. Pri tem pa ne smejo manjkati koruzne jedi, kosmiči, banane, dateljni, slive, marelice, breskve, med, špinača, motovilec ter druga zelena listnata zelenjava s peteršiljem.

Jajca povrnejo holin

Acetilholin osveži možgane in poveča pretok informacij; je v direktni zvezi s holinom in zaradi pomanjkanja holina začnejo odmirati dendriti. Pomanjkanje acetilholina povzroča pešanje zbranosti, kronično raztresenost in pozabljivost. Takojšnja pomoč je skleda mešane solate z jajci, gobe z jajci, šparglji z jajci, ribe s špinačo ali blitvo, steak z gobicami in riž z jajcem. Trajno težavo rešimo z okrepitvijo holina (jajca, jetra, gobe, pivski kvas), vitamina B9 (zelenolistna zelenjava, rdeča pesa, beluši, buče, pomaranče, špinača) in esencialne amino kisline metionin (proso, jajca, mleko, ribe, svinjina, koruza, riž, sezam, sončnična semena). Pozorni moramo biti, ker daljše pomanjkanje holina povzroči hudo pešanje spomina. V tem primeru moramo poleg vsega prej naštetega še okrepiti vnos beljakovin, predvsem iz pršuta.

Poleg pomanjkanja hranilnih snovi delovanje naših možganov in s tem našo bistrost, smelost in hitrost razmišljanja obremenjujejo razvade in napačna ravnanja, na primer pretirano pitje sladkih gaziranih pijač in umetnih energetskih napitkov. Sem bi lahko uvrstili vse izločevalne diete, na primer brez maščob, ogljikovih hidratov in podobno, premalo pitje vode in premalo gibanja.

Svoje naredi tudi stres

Prav tako bi lahko med zaviralne dejavnike možganov uvrstili hud negativni stres. To je tak, ki v načelu traja dalj časa in se ga ne moremo znebiti. Pri tem pomagajo skleda solate s kuhanim jajcem in fižolom, kos dobrega mesa in za posladek kremni napitek iz papaje in manga. Dolgotrajnejša rešitev zoper negativni stres pa je večji vnos beljakovin, zlasti živil, ki vsebujejo aminokisline triptofan; tirozin, cistein, in metionin (jajce, pršut, meso, mleko), vitaminov B5, B6 in C ter mineralov (K, Mg, Ca, Fe.)