Prehranski nasveti Marije Merljak: Kako si lahko s hrano pomagamo pri prehladnih obolenjih?

Praznični čas je kar prehitro minil in že smo poprijeli za delo. Življenje je vedno lepo, če ne gre nič narobe. Ponavadi pomislimo na zunanje dejavnike, ki sodijo v kategoriji "imeti srečo" ali "iti po maslu", medtem ko na drobcene vsakodnevne zdravstvene težave ne pomislimo. Tudi pri mojem možu je bilo tako. In v začetku novega leta sva bila na urgenci. Že za praznike ga je zgrabilo, da je porabil celo goro papirnatih robčkov, kašljal je, da ni znal nehati, in črvičilo ga je po črevesju. Ko sva bila na obisku pri hčerki, ga je začelo tresti, da sta ga najmlajša vnuka samoiniciativno pokrila vsak s svojo odejico. Hčerka pa je zahtevala, da greva na urgenco. Vnuk, ki je že v šoli, je za zdravnike napisal prošnjo na listku: "Prosim, pozdravite mi nonota!" in pripisal "vnuk Jonatan".

No, dohtar'co na triaži moževo stanje ni pretirano zaskrbelo, saj je gripa na pohodu in je mirno dejala, da ne bo hitro. V čakalnici je bilo za polno kinodvorano podobnih bolnikov. Preprost račun je dal rezultat, da moj gospod ne bo na vrsti do jutranjih ur. Zato sva šla v objem toplega doma in postelje.

Pomoč v hrani

Razmišljati sem začela, kako si lahko s hrano pomagamo pri prehladnih obolenjih, zlasti pri gripi, ki jo poleg glavobola, vročine in kašlja spremljajo tudi oslabelost in želodčne težave. Ni skrivnost, da ob oslabelosti najbolj pomaga pristna kokošja juha. Ta nima samo funkcije, da pogreje, marveč celo zdravi. Najboljša je skuhana iz debele stare kokoši, skupaj s kremplji. To posebej poudarjam, ker kremplje dobite le na izrecno zahtevo, sicer prodajajo kure brez njih.

Zakaj moramo zdravilno juho kuhati počasi? Raziskave so potrdile, da kokošja juha ustavi migracijo belih krvničk, ki so ponavadi vzrok, in simptome prehladnih obolenj in gripe. Med počasnim kuhanjem juhe se sprošča aminokislina cistein, ki je podobna zdravilu acetil-cistein. Tega medicina menda predpisuje pacientom z infekcijami dihal in ob bronhitisu, ker redči sluz v pljučih in omogoča, da se lažje izloči. Kot zanimivost povejmo, da je farmacevtska industrija acetil-cistein najprej pridobivala prav iz kurje kože in perja.

Podoben zdravilni učinek ima kostna goveja juha, kuhana prav tako počasi, vso noč. Nekoč ljudje niso imeli dovolj denarja, da bi lahko pogosto uživali mesne juhe. Zato pa so pripravljali tudi zelenjavne juhe. Pogosto so jih dopolnili z ajdovo ali proseno kašo, s kolerabo, rdečo peso in fižolom. Uporabili so, kar so imeli tedaj na voljo. Te juhe so imele bolj krepčilne učinke, ne toliko zdravilnih. Sem sodijo tudi štajerska kisla juha, pohorski lonec in juha iz kislega mleka, ki pa so že bolj obare.

Če imata goveja in kokošja juha pozitivne učinke na telo na dolgi rok, kot pravimo, pa ima preprosta prežganka tako rekoč trenutne blagodejne učinke na želodec in črevesje. Ko nas pestijo želodčne in prebavne težave ali okrevamo po bolezni, je prežganka vedno pravi balzam za želodec. Pripravi si jo lahko vsak, saj ne zahteva posebnih veščin - in tudi ne veliko časa.

Ni gripe brez želodčnih težav

Pravijo, da je želodec pokazatelj razpoloženja in našega oslabljenega zdravja. Zato ni gripe brez želodčnih težav. In je zelo dobro, da vemo, katera živila in jedi so poleg juh blagohotne do našega želodca in mu pomagajo.

• Najprej bi omenila krompir, ki je lahko prebavljiv in zato priporočljiv vsem bolnikom. Pripravimo ga lahko kot redko krompirjevo juho s kumino, ga dodamo kot sestavino siceršnje juhe, pripravimo z maslom kot pire in podobno. Krompir deluje tudi kot antacid; to je snov, ki nevtralizira pretirano želodčno kislino. Blaži razjede na sluznici, čire in kolike. Krompir se lepo ujema tudi s svežim zeljem, bučkami in korenjem, pri čemer se učinkovitost jedi še poveča.

• Če uživamo surovo zelje, to ustvari v želodcu sluzasto prevleko z varovalnimi sestavinami. Zato preprečuje in celo zdravi razjede v želodcu, dvanajstniku in tudi vnetje želodčne sluznice, zgago in razjede v debelem črevesju. Za sok iz zelja zmeljemo glavo zelja, pustimo čez noč in zjutraj stisnemo sok skozi krpo. Uživamo po eno žlico na tešče ali razredčimo z vodo in pijemo dva do tri kozarce pred obroki in med njimi. Enako lahko pijemo zeljnico od kislega zelja.

• Korenček lajša vetrove, kolike in krče, okužbe črevesja in želodca, blaži hemoroide. Za odpravljanje strupov priporočajo dvodnevni post s korenčkovim sokom.

• Oljčno olje preprečuje vetrove, zgago, vnetje želodčne sluznice, čire na želodcu.

• Če je želodec razdražen, je treba uživati lahko hrano, zato sicer bolj zdrav, a težje prebavljiv rjavi riž tokrat odpade; beli riž tudi blaži diarejo.

• Koristita tako navadni kot probiotični jogurt; vsebujeta za črevesje koristne bakterije, ki so dobre za prebavo, imunski sistem, možgane in splošno počutje. Jogurt zmanjšuje zatekanje in napihnjenost.

• Jabolko ima jabolčno in vinsko kislino, ki zmanjšujeta učinek premočne solne kisline iz želodca in pomaga pri ulkusu. Jabolko pred obrokom ali med njimi uravnava kislinsko-bazično razmerje. Sladka jabolka zmanjšujejo zakisanost krvi, kisla pa popravljajo pokvarjen želodec. Pomagajo tudi paradižnik in jabolčni kis z medom.

• Banane so zelo lahko prebavljive in pomirjajo želodec, pektin v njih pospešuje prebavo.

Recepti za pomoč želodcu

• Prežganka. Potrebujemo pšenično moko, surovo ali kuhano maslo, mleto kumino, sol in jajca. Moko na suho prepražimo, da rahlo zarumeni, vmes počasi prilivamo (obvezno) mrzlo vodo, previdno solimo in stresemo za noževo konico mlete kumine in zavremo. Vre naj okrog deset minut na nizkem ognju, nato v juho zamešano stepeno jajce in kuhamo par minut. Ponudimo na krožniku, na katerem juho obogatimo še z žlico surovega (ne pasteriziranega) ali kuhanega masla. Namesto bele moke lahko uporabimo tudi polnovredno, pirino ali kamutovo.

• Kostna goveja juha. V mrzlo vodo damo goveje kosti, ki imajo veliko mozga in kolagena, dodamo lahko tudi goveji rep in bočnik, jušno zelenjavo. Kuhamo počasi, najbolje celo noč ali dlje.

• Redka krompirjeva juha. Nekaj opranih in olupljenih krompirjev razkuhamo v redko juho. Pijemo nesoljeno eno uro pred zajtrkom; to ponavljamo 14 dni.

• Krompirjeva juha. V rahlo osoljeni vodi skuhamo krompir, ga zmešamo z električnim mešalnikom, dodamo maslo in malo kumine.

• Juha za zdrav želodec. Vzamemo približno enake količine krompirja, korenja (rdečega in oranžnega), svežega zelja in bučk. Vse to prepražimo na kuhanem maslu ali svinjski masti, prilijemo vodo in skuhamo. Rahlo solimo in dodamo ščepec mlete kumine. Ko je kuhano, zmešamo v mešalniku v kremno juho in ponudimo na krožniku s koščkom surovega masla.

• Meden napitek za pomiritev želodca. Žlico medu raztopimo v toplem mleku ali čaju, pijemo pol ure pred vsakim obrokom.