Dan brez smeha je kakor mozaik brez enega ali več kamenčkov; več kot jih manjka, manj popoln je mozaik. Ob smehu in veselju se sproščajo hormoni sreče, endorfini, ki nam lepšajo dan. Srečni smo tudi manj občutljivi na zunanje dražljaje, ki ogrožajo naše zdravje, saj smeh okrepi delovanje imunskega sistema. Srečni in veseli smo bolj optimistični in bolj zdravi, posledično tudi bolj inovativni in ustvarjalni.
Vsako darilo izzove radost in smeh na obrazu vsakogar, otroka in odraslega. Z veseljem in smehom presnova lažje steče, je bolj popolna in temeljita, zato bolje mislimo, se lepše počutimo, več zmoremo in se - skoraj ne staramo. Nikakor ni floskula, da kdor daje, pridobi - ne v gmotnem, marveč v čustvenem pomenu.
Konec leta je že tradicionalno čas obdarovanja otrok in ljubljenih oseb in prijateljev. Ni treba dajati dragih in velikih daril, marveč izkazati skromno pozornost, če le-ta pride iz našega srca. To spoznanje ni novo, marveč ima pridih dediščine, dolgo zgodovino v časih, ko naši predniki niso bili premožni. A so bili vendarle srčno radodarni. Od tod praznovanje oziroma običaj obdarovanja za god svetega Miklavža v noči s petega na šesti december (oba druga radodarna decembrska moža sta plod tujih vplivov).
Kako je bilo lepo!
Že pehar hrušk ali orehov je bil veliko. In to so otroci cenili, še zlasti, ker jim je darila prinesel sveti Miklavž. Tega se dobro spominjam iz svoje mladosti. Pri nas je bila navada, da smo otroci pridno "spucali čevlje", kot smo rekli skrbnemu čiščenju obutve. Čevlje smo potem namazali s pasto, z globinom, in jih zdrgnili s krpico, da so se močno svetili. "Bolj kot se bodo čevlji svetili, več bo Miklavž prinesel," je trdila mama. Na Miklavževo jutro smo še vsi krmežljavi stekli do svojih čevljev ali v košaro, v kateri je bilo darilo.
Za današnje razmere darilo ni bilo drago, a nadvse dragoceno za nas. Pest orehov, lešnikov ali suhih jabolk in hrušk, kakšen sladkorni priboljšek, nekaj okroglih piškotov, včasih lizika, dve pomaranči, kaki in kakšno jabolko. Venomer me je presenetilo, da je Miklavž vedel, kako potrebujem tople nogavice ali rokavice in tudi te so bile v zavitku. Ali kakšen svinčnik, barvice in zvezek. Kako je bilo lepo!
Po načelu, da se vedno uveljavi tisto, kar je v določenem času primerno in tudi z vidika zdravja in prehrane smiselno, je prav, da tudi v modernem času sveti Miklavž otrokom prinese vse, kakor je nekoč.
Prehranske vlaknine
V nekem pogledu celo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pritrjuje, da so bile dobrote v Miklavževem darilu pravilna izbira v poznem jesenskem času, saj je v njih tudi veliko vlaknin. Po priporočilih WHO je dobro zaužiti vsaj po 30 gramov topnih in netopnih prehranskih vlaknin na dan. Resnici na ljubo jih na svetu v povprečju zaužijemo le polovico. Vlaknine, topne in netopne, imajo ugoden vpliv na nekatere fiziološke procese v prebavnem traktu in zmanjšujejo tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
Že v ustih vlaknine obeh vrst pomagajo krepiti in masirati dlesni in zobno sklenino, odstranjujejo ostanke sladkorja z zob in pospešijo izločanje sline, ki razkužuje in s svojimi encimi pomaga razkrajati sladkor. Vlaknine povečujejo prostornino hrane, zato se hitreje pojavi občutek sitosti. V tankem črevesju upočasnijo potovanje hrane, zato prebavni sokovi dalj časa učinkujejo in telo dobi več hranilnih snovi. V želodcu vlaknine zadržijo izločanje želodčne kisline in posredno varujejo želodec. Na začetku tankega črevesja, v dvanajstniku, vlaknine vežejo presežke žolčnih kislin in s tem upočasnijo razgradnjo maščob.
Kroglice, bogate z vlakninami
Suho sadje (krhlje iz jabolk, hrušk, sliv, kakijev in marelic) čez noč namočimo v pomarančnem soku, nato jih zmeljemo, oblikujemo kroglice in te povaljamo v zmletih orehih ali lešnikih, mandljih, kokosu in v čokoladnih mrvicah.
Kroglice, bogate z vlakninami, so lahko privlačno darilo ali pa jih jemo kot pomoč ob padcu energije, pomanjkanju navdiha ali dobre volje.
Če uživamo mnogo vlaknin, se nam odvečne maščobe ne morejo kopičiti v telesu. Vlaknine posredno ugodno vplivajo na holesterol. Pri tem je pomembno, da zaužijemo veliko topnih vlaknin, ki preprečujejo hitro sprejemanje sladkorja iz prebavljenih ogljikovih hidratov iz črevesja v kri in posredno uravnavajo glikemični indeks.
Najbolj znan fiziološki učinek prehranskih vlaknin je predvsem sposobnost vezave vode. S tem vlaknine povečajo volumen blata v debelem črevesu in ga zmehčajo, s čimer se skrajša čas in izboljša potek odvajanja blata. To, redno odvajanje blata, pa zmanjšuje tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke.
Darila
Danes razmišljam, da smo Miklavža vredni tudi odrasli ljudje, ne samo otroci. Domača, skromna, a priročna darila za odrasle ob Miklavžu so lahko različna.
• Vsakomur v stresu lahko darujemo orehe, motovilec, oljčno olje, česen, kivi, hren in košček parmezana.
• Mlade mamice bodo za dojenje malčkov z veseljem sprejele košarico s korenčkom, bananami, ajdovo kašo, polento, ječmenom in jajci.
• Znanki, ki tarna, da jo muči predmenstruacijski sindrom (PMS), zavijemo datlje, suhe slive, lešnike, orehe in med.
• Pri menopavzi bo koristno darilo laneno seme, brokoli, slive, oljke, sončnična semena, kumare in zelje.
• Tistemu, ki se ne more odvaditi kajenja, v darilo zavijemo rozine, fige, mandlje, oves in jabolka.
• Kdor jamra, da ga zapušča spolna moč, mu podarimo lešnikovo čokolado, rozine, kraški šetraj, sončnična, bučna in sezamova semena, arašide, pistacije, rožiče in pokovko.
• Kogar pesti migrena, bo vesel datljev, sliv, marelic, ingverjevih bonbonov, feferonov in popra.
• Ženske, ki jih skrbi celulit, obdarimo z bučkami, rdečo peso, zeleno, ovsom, prosom in krompirjem.
• Komur se nabirajo maščobe, bo vesel darila iz oljčnega, bučnega ter olja pšeničnih kalčkov, oljk in avokada.
• Proti vnetju mehurja so živila: šipek, brusnice, limone, česen, redkev, krompir, proso, korenček in granatno jabolko.
• Kogar muči nespečnost, nam bo hvaležen s košarico daril iz česna, hmeljevih vršičkov, datljev, zelja, melise, ovsa in mete.
• Veliko ljudi ima težave s holesterolom, takim lahko ponudimo korenje, oves, fižol, čebulo in jabolka.
• Astmo preprečujejo feferoni, česen, čebula, jabolka in kava.
Čokolada
Če je med darilom čokolada, ne zgrešimo ne mi ne Miklavž. Čokoladi se redko kdo lahko upre, a med ljubitelji čokolade je več moških kot žensk. Če upoštevamo njene sestavine, je čokolada izredno zdravo živilo. No, v mejah normalnega uživanja.
V čokoladi je veliko vitaminov A, E, D, C in B1 ter obilica mineralov, zlasti magnezija, kalija, kalcija, natrija in železa. Najpomembnejši so antioksidanti v čokoladi. To so proantocianidini, ki so kompleksne in sestavljene oligomerne molekule flavonoidnih polifenolov, in sicer: katehin, epikatehin in estri galske kisline z izjemno zaščitno močjo za srce in ožilje.
Čokolada zavira škodljivo delovanje trombocitov in nastajanje krvnih strdkov. Proantocianidini delujejo spodbudno pri krhkih tkivih, kapilarah, krčnih žilah, hemoroidih, mehkih tkivih, kitah in tudi kosteh, kjer preprečujejo osteoporozo. Odločno varujejo možgane pred oksidacijo in zavirajo rast različnih vrst rakavih celic, zlasti v debelem črevesju in na pljučih. V čokoladi so še biogeni amini, metilksantini in kabnabinoidom sorodne maščobne kisline ter tiramin in feniletilamin; prvi lahko sproža migreno, drugi pa vpliva na dobro počutje. Čokolada je vedno burila strast predvsem zaradi ''molekule ljubezni'' oziroma fenietilamina, ki aktivira hormona dobre volje, dopamin in noradrenalin. Čokolada poživlja, saj vsebuje kofein in teobromin, zato deluje antistresno in antidepresivno. Čokolada poveča izločanje serotonina in endorfina; dveh snovi za dobro počutje. K dobremu počutju prispevata tudi maščobni kislini N-oleoiletanolamin in druga, N-linoleoiletanolamin, ki sprožata občutke blagostanja, evforije in sprostitve.
