Prehranski nasveti Marije Merljak: S hrano nad jezo in stres

Življenjski uspeh vsakogar je odvisen od dobre volje, obvladovanja stresa in sposobnosti njegovih možganov, da si zastavijo cilje, jih razvrstijo po prioriteti, časovno opredelijo in seveda izpolnijo. Neizpolnjevanje ali nedoseganje teh ciljev najpogosteje rojeva jezo in povzroča stres.

Jeza je odziv na stres

Jeza utrudi človeka. Zaradi stresa in jeze namreč začneta nadledvični žlezi izločati stresne hormone. Jetra takoj izločijo rezervni sladkor, glikogen v krvi, da imamo hitro več energije v možganih in mišicah, posledično hitreje dihamo, zato imamo več kisika, pospeši se srčni utrip in dvigne se nam krvni tlak. Holesterol se nam dvigne, prebava pa upočasni. Hipna stres in jeza sta lahko koristna, če imamo zaloge vseh hranilnih snovi in se lahko hitro odzovemo na nevarno situacijo. Če stres in jeza trajata dolgo časa in se nenehno ponavljata, nastanejo težave. Ena od njih je pospešeno celično staranje, saj stres preprečuje celično obnovo.

Jeza nastaja v možganih in se tam tudi ohladi. Za nastanek skrbi amigdala, center za čustva in odzive. Ta je odgovoren še za nastanek besa, srda, strahu, anksioznosti, a tudi veselja, radosti in vseh drugih pozitivnih čustev.

In rešitve za jezo?

Večina strese "rešitev iz rokava": naučimo se premagovati stres in jezo z meditacijo, jogo, treningom pravilnega dihanja in podobno. Vendar brez ustrezne prehrane ne bo rezultata.

1. Preprečimo padec sladkorja, saj to sproži reakcijo v živčnem sistemu in povzroči jezo, zmedenost in paniko zaradi izgube kalija. Padec povzročajo zlasti velike količine predelanega sladkorja, premalo beljakovin in maščob, pomanjkanje vitaminov in mineralov ter premalo vode. Uživajmo na primer krompir in krompirjeve jedi, njoke z zelišči, koščke pršuta, skuto in sire, ker imajo veliko kalija in tudi kalcija, ki pomirja.

Ne pijmo lahkih pijač z umetnimi sladili. Možgani ob zaznavi sladkega sprožijo dodatne količine inzulina. Ker pa sladkor, ki ga ni, ne pride v kri, inzulin razgradi tisto količino sladkorja, ki bi morala tam biti in nastane hipoglikemija.

2. Zagotovimo telesu dovolj beljakovin. Pri tem spomnimo, da je jajce z vidika hranilnih snovi popolno živilo. Razne frtalje, palačinke in vse druge jedi iz jajc so takoj pri roki. Jajca preprečujejo padec serotonina v možganih in posredno blažijo agresivnost. Prav tako nam koristijo košček mesa ali ribe skupaj s fižolom in ajdo, prosom kot rastlinski vir beljakovin.

3. Rešitev so tradicionalne jedi naših babic: bela ječmenova kava in črni kruh. Prav zaradi te kombinacije in jabolka zraven so dlje ohranjali raven energije in bili bolj veseli. Mleko je dajalo beljakovine z aminokislino triptofan, ki preprečuje stres in pomaga pri nastajanju serotonina. Ta nas zvečer umiri pred spanjem.

Vonj ječmenove kave, ki je pred desetletji napolnjeval domove, je v sodobnem času skoraj izginil. Nam v izgubo, ker je ječmenova kava izredno koristna za zdravje. Marsikdo ne ve, da je ugledni vodni terapevt, zeliščar in zdravilec v 19. stoletju, duhovnik Sebastian Kneipp z recepti za ječmenovo kavo kar dve stoletji skrbel za dobro počutje evropskih prebivalcev, tudi naših starih mater in očetov.

Mi starejši smo zrasli ''iz polente in mleka''. Aminokislina fenilalanin iz koruze se v presnovi prek tirozina spremeni v noradrenalin. V koruzni moki in mleku, mlečnih izdelkih in rižu (mlečni riž) dobimo že izdelan tirozin. Razlog več, da za zajtrk uživamo koruzne in mlečne izdelke. In opozorilo: brez pravilnega zajtrka ne more biti uspešnega šolskega ali delovnega dne, saj tirozin izboljšuje umsko čilost, bistri možgane in krepi motivacijo in miselne procese!

Ko nas čez dan popade jeza, si pripravimo primorsko joto, ričet, ajdove žgance, prosene jedi, ribniško trojko, pohorski pisker, štajersko kislo juho, bujto repo, kolerabo z žitno klobaso, kvočeve nudlne, kobariške štruklje, gibanice in druge tradicionalne jedi. Te so ljudje vedno kuhali v skladu s potrebami po umirjenosti in ravnovesju v telesu.

4. Sodobno različico jedi zoper jezo je mogoče sestaviti iz ovsenih kosmičev z mlekom ali iz krompirjevih jedi (frika) z mlekom ali z jajcem in sirom. Dober je tudi ovseni kruh s topljenim sirom, puranjo rezino, sirom in ''zelenjav'co'', obvezno s kozarcem mleka. Privoščimo si tudi banane in pistacije, ki imajo veliko kalija, saj morebitna izguba kalija povzroči padec sladkorja in stres. Čez dan so primerni krompirjevi njoki z zelišči, ker imajo dolg glikemijski indeks, in zelišča, ki z vlakninami in beljakovinami upočasnijo razgradnjo ogljikovih hidratov in preprečijo padec sladkorja. Tak pomen imajo tudi koščki pršuta, sirov in skuta, ki imajo tudi veliko kalcija za umirjenost.

5. Za premagovanje jeze so potrebni tudi vitamini. V maščobah topni (na primer v maslu, masti, mlečnih izdelkih) so vitamini A, E, D in K. Če teh vitaminov nimamo, se kalcij v telesu ne more vezati. Kdor ima dovolj kalcija, je bolj miren in zadovoljen. Maslo iz mleka pašne živine je bogato z vitamini A in D za zdravo delovanje nadledvičnih žlez, ki sproščajo stresne in protistresne hormone. Maslo ima tudi lecitin za presnovo holesterola. Prav tako ima stigmasterol, ki mu s tujko pravimo tudi ''wulzen faktor'' ali faktor proti otrplosti. Saj pravimo, da je nekdo otrpnil od strahu ali jeze ... Drugi faktor v maslu je ''faktor X'', ki je živalska oblika vitamina K oziroma K2 in je izključno samo v mlečni maščobi pašne živine, ima pa zelo veliko vlogo za zdrav razvoj možganov in živčnega sistema. Za dobro delovanje nadledvičnih žlez je odločilnega pomena tudi vitamin C. Če ga je premalo, smo razdražljivi.

6. Veliko vlogo imajo minerali: cink, kalij, magnezij, kalcij in železo. Cink, ki je v fižolu, zelju, v rdečem mesu, ribah, bučnih semenih ..., sodeluje pri zdravljenju duševnih motenj. Kalij je nujen za pravilno delovanje srca in živčnih celic. Poleg banan in pistacij si privoščimo še krompir, špinačo, redkev, papriko, paradižnik in breskve. Skoraj vedno nam ob pomanjkanju kalija primanjkuje tudi magnezija. Tedaj nam šumi v ušesih, slabo spimo, dobimo migreno, smo zmedeni in manj ali nič vzdržljivi. Privoščimo si čokolado, kakav, polnovredna žita, fige, sončnična in bučna semena in mandlje. Za zdrave živce je pomemben še kalcij, ki vedno nastopa v razmerju z magnezijem. Prav tako nam ne sme primanjkovati hemskega železa. To je odgovorno za prenos kisika po krvi. Kdor je slabokrven, ga stres zlahka dotolče. Železo dobimo v rdečem mesu, jetrih, sardelah, sezamu, rumenjaku, ajdovi kaši, lešnikih, mandljih in špinači. Za vezavo železa potrebujemo še baker in že omenjeni vitamin C. Bakra je največ v jetrih in sardelah, semenih, gobah, fižolu in suhih slivah.

7. Stranski proizvod stresa so prosti radikali, zoper njih potrebujemo antioksidante, poleg vitamina C še karotenoidne in flavonoidne snovi iz sadja in zelenjave, še zlasti iz jagodičja. In ne pozabimo piti veliko vode!

Pred nami je začetek šole, novih podjetniških načrtov, ustvarjalnih sestankov in sodelovanja s poznanimi in nepoznanimi ljudi. Imejmo pred očmi, da je uspešno delo venomer preplet mirnega in veselega pogleda, dobre priprave, preprostih besed in dobre volje, ki kot harmonija uglašenosti preplavlja uspešnost našega sodelovanja.