(REPORTAŽA) Gospodična Medična po masaži priporoča počitek na čebelji postelji

Ste vedeli, da Slovenija v svetu slovi kot medena dežela? Res nismo med največjimi proizvajalci medu, to so namreč Nova Zelandija, Kitajska, Argentina, Indija in Brazilija. A med vsemi čebelarskimi velesilami se ime majhne Slovenije vseeno medeno svetlika. Čebelarska tradicija je globoko zasidrana v življenja Slovencev, saj že stoletja živimo v sožitju s čebelami. Tukaj domuje kranjska sivka, avtohtona slovenska podvrsta čebele, ki slovi po svoji krotkosti, delavnosti, donosu meda in odličnem smislu za orientacijo. Velja tudi za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu. Od leta 2022 je čebelarstvo v Sloveniji kot način življenja vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. To pa še ni vse!

Ste vedeli, da imamo Slovenci največ čebelarjev na prebivalca na svetu? Kar dvanajst tisoč čebelarjev, ki skrbijo za 210 tisoč družin, kar je v povprečju 17 družin na čebelarja. Smo pa tudi edini, ki panje sestavljamo v čebelnjake ter tako čebelam dobesedno zgradimo "hiše" in jih celo krasimo z unikatno ljudsko umetnostjo - poslikanimi panjskimi končnicami.

Medeno v vseh letnih časih

Čebelarska društva, ki negujejo čebelarsko tradicijo so posejana po vsej Sloveniji. Eno teh je tudi Čebelarsko društvo Domžale, ki združuje več kot 140 čebelarjev, srečujejo pa se v domžalskem apiterapevtskem društvenem čebelnjaku v Študi. Na lep sončen spomladanski dan, je slovenske turistične novinarje tam sprejela Nika Pengal, čebelarka in apiterapevtka. Številni jo tudi poznajo kot gospodično Medično, ki ma svoje čebele, panje in s tem čebelje pridelke. V domžalskem čebelnjaku pa izvaja apiterapijo in sprejema goste oziroma turiste. Rada pripoveduje o življenju čebel, terapiji, ki jo omogočajo, ter o vseh čudovitih čebeljih pridelkih, saj so ti v zadnjih letih zaznamovali tudi njeno življenje.

Čeprav lep nov čebelnjak stoji v neposredni bližini centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, je Nika Pengal takoj pregnala dvome o primernosti lokacije. "Opažamo, da se čebele tukaj zelo dobro počutijo. Saj se v čistilni napravi dogaja čiščenje in ne onesnaževanje. Ne nazadnje se tukaj Kamniška Bistrica očisti in odteče naprej v Savo. Medoviti okoliš našim čebelam ponuja veliko prijaznega življenjskega okolja in s tem dela. Verjemite, da bi se v nasprotnem primeru čebele začele seliti, in bi tako opazili izgubo čebeljih družin."

Čebelnjak obdaja medoviti vrt z zelišči in začimbnicami, ki ob vsakem letnem času ponuja nekaj cvetočih rastlin. "Tako naše čebele že pred vrati čebelnjaka najdejo nekaj peloda. Hkrati je tole tukaj začetek domžalske čebelarske učne poti, ki se konča na Krtini ob čebelnjaku parka Mučilnik. Naši redni gostje pa so ob turistih tudi vrtci, šole in društva upokojencev. Z velikim veseljem ozaveščamo o tem, kaj čebele pomenijo za naš ekosistem," pove in poudari pomen spodbujanja k povezovanju, sočutnosti in sajenju medovitih rastlin. Za tem pa zbrane navduši s svojim znanjem o apiterapiji.

Apiterapija in medena masaža

Gostiteljica nam zaupa, da je pred približno osmimi leti zbolela in je po operativnem posegu zaradi endometrioze želela sama poskrbeti za svoje okrevanje. Ni želela hormonske terapije, pač pa je poskusila s čebeljimi pripravki. "Pri zdravniku sem si izborila tri mesece časa in medtem z uživanjem matičnega mlečka poskrbela za izboljšanje stanja krvi, hormonske slike in tudi bolezen se mi ni več ponovila." Nika je, zadovoljna z učinkom, začela raziskovati apiterapijo. Najprej z enoletnim izobraževanjem v Mariboru, kjer v okviru Sekcije apiterapevtov Slovenije poteka usposabljanje apiterapevtk in apiterapevtov, nato pa v ZDA in po Evropi. Danes je Pengalova priljubljena apiterapevtka, ki tudi v domžalskem čebelnjaku izvaja tako apiterapije za "potešitev" radovednosti kot tudi tiste periodične terapije za potrebe blaženja najrazličnejših zdravstvenih tegob.

Način zdravljenja s pomočjo čebel in čebeljih pridelkov se v zadnjih letih vse bolj razvija, na kar kaže tudi povpraševanje po njenih blagodejnostih oziroma terapijah. Eden od načinov je zdravljene s čebeljim strupom na obolelih mestih oziroma tudi na akupunkturnih točkah na hrbtu. Seveda pa je del zdravilne vede tudi natančno poznavanje čebeljih pridelkov (med, matični mleček, propolis, cvetni prah, čebelji strup) in primerna uporaba kar tisočih mešanic, ki jih apiterapevti namensko mešajo in uporabljajo za izboljšanje zdravja.

Čebelja postelja z utripanjem kril

V prijetni notranjosti čebelnjaka omamno medeno diši. Tam je soba za sestanke, izobraževanja in druženja čebelarjev, zraven pa še simpatičen terapevtski prostor z masažno mizo in čebeljo posteljo. "Naš čebelnjak je nekaj posebnega tudi zato, ker ima v neposredni bližini panjev masažno mizo, kjer izvajamo medeno masažo razstrupljanja telesa. Čeprav poteka zgolj po hrbtu, kjer so, kot vemo, akupresurne točke, povezane z določenimi telesnimi organi," terapevtka pojasni, da se za to uporablja zgolj cvetlični med, ki je v 85 odstotkih enak naši krvni plazmi. Med masažo - ko sprva med nežno drsi po koži in se nato čedalje bolj upira drsenju, saj se povezuje z odmrlimi kožnimi celicami - se iz podkožja pronicajo izločki; ti pa po analizi v Kliničnem centru v Ljubljani vsebujejo toksine, težke kovine in nekaj holesterola. Razumevanje kompleksne reakcije svojevrstnega procesa med odmrlo kožo, refleksnimi točkami, stimuliranjem organov in samozdravljenjem telesa je za nepoznavalca precejšen zalogaj. Veliko bolj pa laike navdušita "čarobna moč" vibracij čebeljega migetanja s krili in čebelja postelja; ni je težko občutiti.

Gospodična Medična po masaži priporoča počitek na čebelji postelji. "Tukaj so štirje panji, v vsakem 17 satov čebel," pokaže le z gosto mrežo prekrito ležišče, pod katerim migetajo čebelice. Takrat prostor preplavi edinstven zvok, ta pa se razširi v nežno vibracijo. Oddajajo jo čebele z utripanjem svojih krilc. Ko ležemo na posteljo in poslušamo čebele, se umirimo, sprostimo ter se prepustimo očiščevalni in protistresni terapiji zdravilne čebelje postelje.

Sedež Evropske čebelarske zveze

Ne tako daleč stran, le nekaj kilometrov po avtocesti, leži Lukovica. Ena manjših slovenskih občin se med drugim ponaša z zgodovino rokovnjačev, vsem dobro znanim pisateljem domače knjižne zgodovine Jankom Kersnikom in sedežem Čebelarske zveze Slovenije. Ta od leta 2002 domuje na Brdu pri Lukovici, na hribu s čudovitim razgledom, nedaleč od grada omenjenega Kersnika. Čebelarski center ima tam laboratorije, čebelarsko knjižnico, zeliščno-čebelarsko učno pot, prilagojeno tudi za slepe, čebelarsko trgovino, celo gostišče Pri čebelici. Pred vhodom pa goste pozdravi kranjska sivka, avtohtona slovenska podvrsta čebele v stokratni povečavi. Ta krotka in pridna delavka je že v 18. stoletju ponesla glas o slovenski deželi na vse kontinente, ko je začela cveteti trgovina z živimi čebelami in maticami. Delo takratnih čebelarjev še danes nadaljujejo vzrejevalci matic. Kako potujejo matice po svetu? To pa je že druga zgodba ...

Očitno je, da so možnosti za nadaljnji razvoj čebelarskega turizma zelo ugodne. Slovenija oziroma Brdo pri Lukovici pa je bilo letos februarja izbrano tudi za ​sedež novoustanovljene Evropske čebelarske zveze. Ob tem je dejstvo, da so prav slovenski čebelarji zaslužni za uveljavitev svetovnega dneva čebel 22. maja vredna ponosa in pohval.