Reportaža: Kjer ni meja. Nebo je v Združenih arabskih emiratih šele začetek

Približno šest ur letenja z brniškega letališča je oddaljen očarljivi Dubaj, mesto presežkov, mesto, ki nikoli ne spi. Kjer je vedno vroče, v poletnih mesecih pa ga zaradi visokih temperatur, ki dosežejo čez 40 stopinj Celzija, in visoke vlage v zraku skorajda ni priporočljivo obiskati. Pravi čas za obisk Združenih arabskih emiratov (ZAE), ki so voljena monarhija, tvori pa jo federacija sedmi emiratov, sta jesen in zima, ko se temperature nekoliko spustijo, vendar tudi takrat čez dan redko pod 35 stopinj Celzija. S prijatelji smo Dubaj, ki je drugi največji emirat in največji emirat, in prestolnico Abu Dabi obiskali v začetku oktobra. In sicer smo se prepustili organizaciji turistične agencije. V Dubaju nas je pričakala Slovenka, ki že osem let živi in dela tam, odlična vodnica Tanja Jelerčič. Slovenci za obisk ZAE ne potrebujemo vizuma. Njihov denar se imenuje dirham, približno štirje dirhami so vredni en evro.

Dubaj, mesto presežkov

Nekajdnevno potepanje po Dubaju in Abu Dabiju je minilo prehitro, ker smo res veliko videli in doživeli. Dubaj leži v Arabski puščavi na obali Perzijskega zaliva. Sedem emiratov, poleg Abu Dabija in Dubaja, še Fudžajra, Ras al Hajma, Šardža in Um al Kajvain, se je združilo leta 1971. Prestolnica je najbolj zeleno mesto, Dubaj pa je gotovo mesto arhitekturnih presežnikov in nedvomno turistična meka celotnega Bližnjega vzhoda. Obe mesti sta sicer izjemno lepi, urejeni in zelo čisti. V trgovskih centrih, restavracijah in lokalih denimo stranišča čistijo kar naprej. Seveda tega ne počnejo domačini iz emiratov, ampak tujci. V ZAE je okoli 40 odstotkov vsega prebivalstva Indijcev, veliko je delavcev iz Pakistana, Bangladeša. Avtohtonih prebivalcev je le še okoli deset odstotkov vsega prebivalstva. Država sicer zanje lepo skrbi, imajo najboljše službe, prejemajo finančno pomoč, ob poroki država poskrbi, da imajo streho nad glavo. Tujci na primer zelo redko dobijo državljanstvo ZAE, razen seveda izjem, imajo pa urejene statuse za bivanje. V ZAE skoraj ni davkov, bencin je veliko cenejši kot v Sloveniji (liter stane okoli 60 centov), so pa v Dubaju, razen v bolj oddaljenih predelih od centra mesta, zelo drage najemnine za stanovanja, cene za nakup pa sežejo v nebo. Dubaj ima metro linije, ki sicer še niso tako razvite kot v evropskih mestih, ima pa številne druge posebnosti in presežke. Kot je na primer tudi Muzej prihodnosti, ki je pravo nasprotje muzejev, kot jih sicer poznamo. Namesto artefaktov in zgodovine obiskovalcem ponuja vpogled v to, kako bi svet lahko izgledal čez 50 let.

Iz Burdž Dubaja v Burdž Kalifo

V Dubaju, kjer živi okoli 2,7 milijona ljudi in se ves čas nekaj dogaja, stoji najvišja stolpnica na svetu. Visoka je 828 metrov, ima 163 nadstropij in so jo poimenovali Burdž Kalifa oziroma Stolp kalifa. Stolpnica, ki smo jo seveda obiskali, je simbol tehnološkega napredka in modernizacije Dubaja ter ena najbolj prepoznavnih znamenitosti na svetu. Vodnica Tanja nam je povedala, da bi se stolpnica sprva morala imenovati Burdž Dubaj. Graditelj stolpa Emaar je zaradi svetovne finančne krize (2007-2008) naletel na težave s plačilno sposobnostjo. Pri tem je pomagal vladar Abu Dabija, šejk Khalifa bin Zayeda Al Nahyan, takratni vladar ZAE, ki je pokril stroške gradnje. V spomin na to pomoč je bilo ime stolpnice spremenjeno. Gradili so jo šest let, slavnostna otvoritev je bila januarja 2010 in od takrat ohranja rekord kot najvišja zgradba na svetu. Nedolgo po uradni otvoritvi se je stolp znašel v središču močne nevihte, ki pa "igli" ni mogla do živega. Arhitekti so 500.000 ton težko in 818 metrov visoko zgradbo oblikovali tako, da se v primeru takšnih neviht lahko nagne za meter oziroma celo za 1,82 metra, če bi bilo to potrebno. Na vrh stolpnice, ki je v 124. nadstropju, oziroma do zunanje razgledne terase smo se v pičli minuti pripeljali z najhitrejšimi dvigali. V 125. nadstropje, kjer je prav tako razgledna terasa, smo se povzpeli peš. Razgled na Dubaj s takšne višine je izjemen. Imela sem občutek, kot da mi pod nogami leži vse mesto, ki zelo hitro raste in se razvija, z vsemi osupljivimi inženirskimi in arhitekturnimi čudesi, kot sta Palm Jumeirah in Burdž al Arab.

V Perzijskem zalivu tik ob obali Dubaja se namreč dviga iz morja otočje v obliki ogromne palme, sestavljeno iz pet kilometrov dolgega debla in 17 palmovih listov. Gre za umetno oblikovan otok The Palm Jumeirah, kjer je območje najbolj ekskluzivnih rekreacijskih in počitniških destinacij na svetu, z mnogimi apartmaji, vilami, luksuznimi hoteli, zabaviščnimi parki, nakupovalnimi središči, marino in 120 kilometri peščene plaže. Umetni palmovi listi v morju se vidijo celo iz vesolja. Najbolj znan in prestižen dubajski hotel je Burdž Al Arab (Stolp Arabcev), ki je pri 321 metrih višine drugi po velikosti na svetu, prekaša ga le Rose Rayhaan, ki stoji v njegovi bližini. Leži le 280 metrov od plaže Jumeirah na umetnem otoku, povezana sta z mostom. Oblika hotela spominja na arabsko jadrnico, imenovano dhov. Velja tudi za enega najprestižnejših hotelov na svetu.

Savdska Arabija gradi najvišji stolp na svetu

Burdž Kalifa je tudi del tržnega centra Dubaj Mall, v njem je 30 tisoč stanovanj in devet hotelov. Tudi Armanijev, kjer tako kot v ostalih hotelih v tem stolpu počitnikujejo samo tisti z zelo globokimi žepi. Hotel je zasnoval priznani modni oblikovalec Giorgio Armani. V restavracijo hotela Armani pa lahko prideš tudi, če nisi gost hotela. Njena posebnost je zlata kava (vanjo natrosijo zlate lističe), ki na primer skupaj še z dvema koščkoma peciva stane 80 evrov (toliko sta plačala dva gosta iz naše skupine). V restavracijo je mogoče vstopiti le v lepih oblačilih. Burdž Kalifa je bila velika naložba za Dubaj in začetek novega obdobja za emirat ter pametna poteza za turizem. Pred Emaarjevo naložbo je bilo gospodarstvo emirata odvisno predvsem od proizvodnje nafte. Poleg tega je bil Dubaj svetovno znan po svojem morskem pristanišču in mednarodnem letališču.

Vendar je predsednik ZAE šejk Mohamed bin Rašid Al Maktum želel za umestitev Dubaja na svetovni turistični zemljevid ustvariti nekaj senzacionalnega, vrednega obiska za vsakega turista. Za šejka, ki velja za zelo modrega človeka, namreč ne obstaja besedna zveza "tega ne moremo". Njegov moto je tudi "nebo ni meja, ampak samo začetek nečesa večjega". Burdž Khalifa pa ne bo več dolgo najvišja stolpnica na svetu, saj v Savdski Arabiji gradijo Džeda Tower, ki naj bi bila visok 1000 metrov. V stolpnici bodo restavracije, hotel, pisarne, razgledne terase in drugo. Ker pa je Dubaj mesto presežkov, je šejk Mohamed bin Rašid Al Maktum že napovedal gradnjo še višje stavbe. Ker v ZAE čakajo na otvoritev Džeda Towerja, da bodo videli, koliko bo nebotičnik v resnici visok, so za zdaj povedali le, da bo njihov novi stolp visok tisoč metrov in več.

Glasbena fontana in obisk puščave

V Dubaju smo večerjali in se vozili še po dubajski marini z ladjo Marina Dhow Cruise ter si ogledali dubajsko fontano, ki je še ena izjemna znamenitost v samem središču mesta. Znana je kot največja glasbena fontana na svetu in je v neposredni bližini nakupovalnega središča Dubaj Mall. Višina te plesoče fontane - voda se giba glede na glasbo, ki igra - doseže skoraj sto metrov. Podobno fontano, vendar veliko manjšo, imamo tudi v Kopru, česar marsikdo ne ve. Le da je koprska, poleg glasbene podlage, odeta v snope različnih barv, dubajska pa ne. Ogledali smo si tudi zanimivi stari Dubaj, se sprehodili po četrti Bastakiya, kjer je veliko muzejev in umetniških galerij, se z abro (vodnim taksijem) zapeljali po kanalu Dubaj Creek in obiskali tržnice zlata, začimb in tekstila. In si ogledali še marsikaj drugega. V puščavi smo se vozili s terenskimi vozili, kar je pomenilo vznemirljivo mešanico pustolovščine, kulture in naravnih lepot, ki smo jih videli. Na peščenih sipinah smo počakali na sončni zahod, nato pa smo odšli na večerjo v puščavski beduinski kamp, kjer smo uživali tudi ob tradicionalnih plesnih predstavah, kot so trebušni ples in tanoura ter ples z ognjem.