Natanko leto dni je minilo 24. novembra, ko so trije neznani vlomilci iz muzeja v Dresdnu odnesli predmete neprecenljive vrednosti, po ocenah nemških medijev skupaj vredne milijardo evrov. A 17. novembra letos, teden dni pred obletnico ene največjih muzejskih kraj, je nemška policija sporočila, da so v Berlinu prijeli tri osumljence, dva pa sta še na begu. Gre za pripadnike policiji dobro znanega kriminalnega klana Remmo. Seveda ti plena že zdavnaj nimajo več pri sebi, tudi naročnik še ni znan, a glede na to, kakšne dragocenosti so izginile, preiskovalci še vedno upajo, da bi jih nekega dne vendarle lahko vrnili v dresdenski muzej. "Ne gre zgolj za krajo dragocenosti, gre za predmete, ki so pomemben del nemške zgodovine, so del identitete nemškega naroda in so jih naši predniki zbirali stoletja," je po kraji iz zakladnice Zeleni svod dejal Michael Kretschmer, ministrski predsednik dežele Saške.
Kam so šli diamanti
Iz zakladnice Zeleni svod, ki je sestavni del muzeja, je v jutranjih urah 24. novembra 2019 izginilo več diamantov, rubinov in smaragdov, zlatnina, vsaj tri zbirke baročnega nakita iz 18. stoletja, med drugim tudi znameniti 49-karatni beli dresdenski diamant, zaponka s 16-karatnim diamantom, diamantna broška ter varovalo sablje z devetimi večjimi in kar 770 manjšimi diamanti. Zbirka, ki obsega okoli štiri tisoč dragocenih predmetov iz slonovine, zlata, srebra in različnih dragih kamnov, je tako okrnjena, ostaja pa vprašanje, za koga so osumljenci kradli oziroma kje so dragocenosti končale. Da bi jih prodajali na črnem trgu, poznavalci dvomijo, saj so nekateri dragi kamni takšne strukture, da bi jih spremljevalci dogajanja na črnem trgu takoj prepoznali oziroma jih nihče, ki se ne ukvarja s kriminalno preprodajo dragocenosti, ne bi kupil.
Kje je končal kovanec
Kraja iz muzeja v Dresdnu je bila sicer že druga odmevna kraja dragocenosti v Nemčiji v dveh letih. Marca 2017 so namreč tatovi iz muzeja Bode v Berlinu odnesli najmanj milijon evrov vreden (po nekaterih ocenah pa vsaj tri milijone evrov) kovanec iz zlata, težek sto kilogramov. Na sprednji strani 53 centimetrov visokega in tri centimetre debelega kovanca z imenom Veliki javorjev list, izdelanega v Kanadi, je bil lik kraljice Elizabete II., na hrbtni strani pa javorjev list in napis Canada. Zaradi izjemne čistosti zlata (99,999 %) je bil celo vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Po ugotovitvah policije so tatovi v muzej prišli skozi eno od oken in se uspešno izognili vsem alarmom oziroma varnostnim sistemom. Julija 2017 je nemška policija prijela dva osumljenca, pripadnika znanega klana kriminalcev arabskega porekla, aktivnega v Berlinu. Kovanca niso našli, preiskovalci domnevajo, da so ga podali po delih oziroma pretopili in potem zlato prodali.
Srbski "impresionisti"
Glede na to, da poznavalci ilegalnega trga umetnin in dragocenosti iz muzejev domnevajo, da se na njem letno obrne več milijard dolarjev, ne preseneča, da so cilj vlomilcev in roparjev ne le dragocen nakit, pač pa tudi številne umetnine, predvsem slikarske mojstrovine iz različnih obdobij. Tako so leta 2008 iz zasebne zbirke švicarskega industrialca Emila Georgea Bührleja štirje oboroženi roparji odnesli slike štirih impresionistov, skupaj vredne 180 milijonov švicarskih frankov. Ukradene so bile slike Paula Cezanna Fant v rdečem telovniku, Van Goghova Cvetoča kostanjeva veja, Makova polja Clauda Moneta in delo Edgarda Degasa Ludovic Lepic in njegovi hčeri. Preiskovalci so proučili vsako najmanjšo sled, ki bi jih lahko privedla do storilcev ali celo naročnika, in štiri leta po ropu je policija v Beogradu prijela glavnega osumljenca, Draška Mladenovića iz srbskega Čačka. Izkazalo se je, da ta ni delal za nobenega naročnika, pač pa je z dvema pomagačema rop izpeljal na lastno pest, z namenom, da od lastnika zbirke izsili denar za ukradene umetnine. Zavedal se je namreč, da gre za znamenita dela in jih na črnem trgu preko posrednikov ne bi mogel prodati. Pri ropu teh slik je zanimivo to, da sta bili dve platni - Van Goghovo in Monetovo - preveliki, da bi ju lahko spravili v prtljažnik avta, s katerim so bežali s prizorišča, zato so ju pustili na zadnjem sedežu avta, s katerim so se pripeljali do muzeja in ga tam po ropu tudi pustili. Policija je sliki tako našla takoj po prihodu na kraj ropa, roparji pa so se z dvema umetninama odpeljali.
Lepo je biti pek
Draško Mladenović in pajdaši so rop v zasebnem muzeju izpeljali, potem ko so do potankosti proučili varnostne sisteme. Mladenović je o tem ropu pred letom dni pripovedoval srbskim novinarjem med prestajanjem kazni. V muzej so trije stopili tik pred zapiranjem, sam je varnostniku zagrozil z lažno pištolo (kupil jo je na bolšjaku). Sodelavcema je naročil, naj slike snemata previdno, da se ne poškodujejo. Po ropu so se vrnili v Srbijo, kjer je Mladenović še naprej delal kot pek, vozil se je v 20 let starem golfu, celo denar si je včasih izposodil od znancev, a ga vedno vrnil, so pisali srbski mediji. Sodeloval je tudi v kvizu Lepo je biti milijonar. Z lastnikom slik so Mladenović in sodelavci stopili v stik in se izpogajali za 3,5 milijona evrov "odškodnine" za slike. Prvič so prejeli 1,4 milijona in vrnili Degasovo sliko. Drugič so prejeli še 1,4 milijona, v tretje, ko je Mladenović s sliko prišel na kraj primopredaje, pa so ga prijeli. Povedal je tudi, da razmišlja, da bi napisal knjigo o ropu in vsem, kar je sledilo.
A za Mladenovića je bilo usodno prav to, da dveh slik ni želel uničiti - na enem od okvirjev so namreč našli njegov las in storilca so identificirali na podlagi DNK-analize. Mladenovićev DNK je bil namreč v bazah podatkov evropskih policij, saj je pred tem ropal na Nizozemskem in v Belgiji, večinoma je odnašal nakit in denar. K prijetju je pripomogel tudi njegov pajdaš, zaprt na Nizozemskem. Z njim je navezal stik policist pod krinko, predstavljal se je kot kupec oziroma posrednik pri predaji slik lastniku za primerno odškodnino. Leta 2018 je bil Mladenović v Srbiji obsojen na šest let zapora, kazen prestaja v Nišu.
Slike Maneta, Rembrandta, Degasa
Še vedno pa je v skrivnost zavit rop v bostonskem muzeju Isabelle Stewart Gardner. Marca leta leta 1990 sta roparja, katerih identiteta še 30 let po dejanju ni znana, iz okvirjev snela 13 umetniški del, med njimi tudi slike Maneta, Rembrandta, Degasa in Jana Vermeera. V muzej sta roparja vstopila v policijski uniformi, češ da sta se odzvala na nujen klic. Zvezala sta varnostnike in potem iz okvirjev vzela dragocena slikarska dela, skupaj vredna 500 milijonov dolarjev (po oceni FBI). Osumljencev ropa niso nikdar našli, tudi nobene dragocene slike ne, čeprav je muzej ponudil 10 milijonov dolarjev za informacijo, ki bi pripomogla k odkritju storilcev ali umetniških del. Tako ta rop ostaja eden najbolj skrivnostnih sploh.
Mona Lisa
Zanimivo je tudi, da je bila iz pariškega Louvra ukradena celo da Vincijeva Mona Lisa. Leta 1911 jo je ukradel mladi Italijan. Oblečen je bil v uniformo, kot so jo nosili zaposleni v muzeju, in ko je sliko snemal s stene, se to nikomur ni zdelo sumljivo. Sliko so v muzej vrnili leta 1913, ko je policijo o tem, kje je slika, obvestil neki preprodajalec umetniških del.
Kar štirikrat pa se je na svoje mesto na steni muzeja Dulwitch Pictures Gallery vrnil Rembrandtov portret Jacques III de Geyn. Tatovi so ga prvič ukradli leta 1966, potem pa še v letih 1973, 1981 in 1986, zato so ta portret poimenovali kar Rembrandt za s seboj (Takeaway Rembrandt). Sliko so po vsaki vrnitvi tudi obnovili.
Niso pa takšne sreče imeli v enem od muzejev v Oslu. Leta 2004 so namreč od tam odnesli sliki Edvarda Muncha Krik in Madonna, roparja sta ju pred očmi obiskovalcev strgala s stene. Sliki so sicer vrnili v muzej, a je bilo delo Krik tako močno poškodovano, da ga niso mogli obnoviti.
