Kamp v Poreču. Niti ni bil kamp, bile so mikro hišice v gozdičku borovcev, v njih ni bilo vode, a bile so potresene na idealnem kraju, do sosedov več deset metrov, lesene, vsaka z lično terasico. Danes bi jim verjetno rekli mobilne hiške in bile bi stlačene v en konec nekega kampa, ki ima v imenu nekaj luksuznega ali solaris, cena prenočitve bi bila vsaj 200 evrov. Spomin je rahlo meglen, vonj po borovcih pa čist in tudi fotografij je kar nekaj. Dedkov stari fotoaparat je beležil vztrajno, saj vemo tiste na plaži, pred hiško, z napihljivim labodom ali čolnom, babico, mamo, kjer se vsi držimo pravzaprav nekako "Pazi, slika!".