Jon Knez
Na trenutke sem se počutil kot generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Za sosednjo mizo je sedel prijazen tip in se je v angleščini vključil v pogovor. Povedal je, da je programer iz Izraela, ki potuje naokrog. Dva tedna je v Sloveniji in nad njo je navdušen. Bil je na Bledu, v Bohinju. Lepote naše države so ga očarale. Pravi, da si želi tukaj živeti, saj bi rad odšel iz Izraela. Uf, kakšna iztočnica.
Nisem si mogel pomagati. Eno leto intenzivno, vsak dan, spremljam dogajanje na Bližnjem vzhodu. Vprašal sem ga, kakšno je njegovo mnenje o konfliktu. Poklicna deformacija pač. Ali pa je bil jezik hitrejši od pameti, ne vem. No, razvila se je pestra debata. Trajala je več ur. Kakšne pol ure čez polnoč sem rekel, da moram iti. Ura je bila pozna in tudi energije za izmenjevanje stališč in argumentov nisem več imel.
Nisem si mogel pomagati. Eno leto intenzivno, vsak dan, spremljam dogajanje na Bližnjem vzhodu. Vprašal sem ga, kakšno je njegovo mnenje o konfliktu. Poklicna deformacija pač. Ali pa je bil jezik hitrejši od pameti, ne vem. No, razvila se je pestra debata. Trajala je več ur. Kakšne pol ure čez polnoč sem rekel, da moram iti. Ura je bila pozna in tudi energije za izmenjevanje stališč in argumentov nisem več imel.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
