Sveti trije kralji so Jezuščku v dar prinesli miro, kadilo in zlato. Ampak letos bi najbrž bila bolj v trendu dubajska čokolada.
Sam svoje dubajske čokolade nisem pripravil. Ko vsi kričijo, da nekaj moram narediti, me mine do tega. Tako sem tudi tisto pijačo pokusil šele, ko je stala trideset centov. In res ni bila dobra. Namesto v kadaifu in pistacijah sem svojo lepo staro adventno čarovnijo poiskal bolj pri temeljih in na mariborskem Glavnem trgu obiskal lectarja, ki tam medenjake, srčke in sveče izdeluje že več kot štirideset let, v prodajalni, ki se skozi desetletja ni spremenila prav nič, a v njej omamno diši po nekih drugih, manj zapletenih časih. Medenjaki, ki jih pripravlja lectar Beno, so najboljši na svetu, njegova posebnost pa je medeni prijatelj, rezine iz rožičev, medu, rozin, čokolade in božičnih začimb. Esenca božiča v vsakem grižljaju. Brez rezancev in instagramabilnega zelenega prereza. Nasploh sem ta december malce stopil na zavoro. Ne udeležujem se vseh zabav, ob večerih poskušam v soju sveče in lučk čim več brati.