(SAMOGOVOR) Z vesoljsko ladjo v spremembe: Uživajte, dokler še lahko

Epidemija, v bistvu pa način in posledice načina spopadanja z njo, naj bi imela posledice na vseh področjih socialnega, družbenega, kulturnega, ekonomskega in političnega življenja. Nič naj ne bi ostalo izvzeto. Da se bo vse spremenilo, zdaj že papagajsko, čredno, vsi ponavljamo. Vsi smo v obdobju negotovosti in tesnobe padli v ta dominantni diskurz, ki se je po svetu in pri nas v bistvu razširil še hitreje kot sam neugodni virus. Z neizmerno lahkotnostjo se napovedujejo in si dopovedujemo spremembe, čeprav je njihovo razsežnost trezno in racionalno sposobnih misliti zelo malo ljudi, pa si s tem vsi po svoje v svojih karantenskih življenjih razbijamo glavo, istočasno pa nas močno vleče v staro normalnost.
Vzemimo primer. Tistega z najvišje politične ravni pri nas. "Predstavljajte si, da je cela Slovenija na vesoljski ladji, potniki se zamrznejo, da lahko takrat, ko pridejo na cilj, ustrezno funkcionirajo," je dejal predsednik vlade Janez Janša ob predstavitvi prvega protikoronskega paketa v eni od svojih najbolj slikovitih metafor, ki se sicer po sočnosti ne morejo primerjati s tistimi, ki jih je serijsko nizal predhodnik Marjan Šarec. Namen in cilj vseh ukrepov, ki so obsežni in dragi, nekoč pa jih bo treba poplačati, je ta, da se v času epidemije zamrznemo. In če si zamrznjen, si paraliziran in imobiliziran. Nič se ne spreminja. V zamrznjenem stanju vse ostaja enako. Cilj vladnih ukrepov, največjega državnega socialističnega intervencionizma po koncu socializma, je, da se ne porušijo dohodkovna razmerja v družbi, da se še dodatno ne poveča neenakost. Kriza, kot zdaj že dobro vemo, ni veliki izenačevalec. Višje na družbeni lestvici si, bolj brezskrbno in lagodnejše je preživljanje karantene. Superbogati v resortih na samotnih otokih, lokalna smetana pa na obmorskem vikendu, sicer na golfu. Če kdo, bodo v krizi, ki bo sledila, najvišjo ceno plačali tisti na drugi strani družbene lestvice. Tako kot v vseh zgodovinskih spremembah, nič novega. Izrisuje se, da je po veliki gospodarsko-finančni krizi pred nami še drugo izgubljeno desetletje.
Zamrznitev na vesoljski ladji v načrtih kapitana ladje za sabo potegne tudi politično zamrznitev. Politični boji in politično rivalstvo so anatemizirani. Če imaš pomisleke, zadržke ali kritiko vladnih ukrepov in politik, tvegaš, da ti v maniri iz najbolj svinčenih časov prejšnjega režima prilepijo oznako izdajalec ali petokolonaš. V času zapovedanega socialnega distanciranja je nezaželeno tudi civilnodružbeno angažiranje. Kritiki vlade so kot begunci izenačeni z virusom.
S sproščanjem ukrepov, po katerem vsi tako močni hlepimo, naj bi v najboljšem primeru prišli do stanja, kot je bilo pred epidemijo. Če bomo stisnili, potrpeli, če se bomo samoomejevali, če bomo poslušni državljani in če se ne bomo upirali vladi in njenim ukrepom. Če bomo maksimalno konformni, se držali socialne distance, ki je v bistvu proces razgradnje družbenosti, potem se mogoče vrnemo na predepidemijsko normalnost. Zdaj pa se poskušajte spomniti, kakšen je bil ta svet. Ni daleč nazaj, ozreti se je treba v čas pred dvema mescema.
Nihče več ne govori o nujnosti ukrepanja zoper podnebne spremembe. Tematika je popolnoma izginila iz agende. Ambiciozni zeleni dogovor v EU je verjetno pokopan za naslednje desetletje. Zdaj, ko bo BDP padel za okoli desetino, je nekaj najbolj bogokletnega, tudi za tiste, ki se sicer normativno, pro forma ali po službeni dolžnosti zavzemajo za vzdržne in pravične rešitve, da bi razmislili o konceptu odrasti. Um je pač zamrznjen, zablokiran.
​Tako kot sicer vsaka kriza tudi ta odpira prostor za možnost gradnje boljšega sveta, o čemer skoraj vsi sanjarimo v svojih karantenah. Podzavestno, kar se odslikava v masovni tesnobnosti, pa se pripravljamo na nasprotni scenarij. Slavoj Žižek jo je ubesedil, sledeč "teoriji zarote" marksističnih analitikov, po kateri je sistem, kot ga poznamo, v globoki krizi, da se ne more nadaljevati v svoji obstoječi liberalnopermisivni obliki in da brezobzirno izrablja epidemijo za uvedbo nove oblike. Najverjetnejši izid epidemije, tako Žižek, bo prevlada novega barbarskega kapitalizma: številne stare in šibke bomo žrtvovali in pustili umreti, delavci se bodo morali sprijazniti z veliko nižjo življenjsko ravnijo, digitalni nadzor našega življenja bo ostal stalnica, razredno razlikovanje bo še izrazitejše, kot je zdaj, vprašanje življenja in smrti. Najbolj perverzno je, da omenjeno "teorijo zarote" pri nas v življenje spravljajo oblastniki, ki si pri vladanju dejansko pomagajo s teorijami zarot, tistimi najbolj aliberalnimi. Spremembe torej vendarle bodo. Ja, uživajte, dokler še lahko.