Verjetno ste v teh dneh prav vsi, ki ste se odločili za rastlinjak, veseli, da ga imate. Ob toplem pričetku pomladi je narava zaživela prehitro, zato so aprilske nizke temperature naredile ogromno škode v sadjarstvu, verjetno tudi v vinogradništvu, zagotovo pa še najmanj v vrtnarstvu. Rastlina, ki pomrzne, običajno umre (ni pa nujno), zato jo odstranimo in posadimo nove. Rastline, ki so utrpele mraz, a na zunaj tega ni videti, pa so za preživetje porabile ogromno energije. Še kar nekaj časa bodo izredno občutljive za bolezni. Zato kljub temu, da ne kažejo znamenja posledic mraza, potrebujejo vašo pomoč.
Mnogi vrtičkarji napačno mislite, da se v rastlinjaku ne more nič zgoditi. Pogosto svetujem, da je treba ob takih napovedih posevke pokriti, pa dobim odgovor, saj so v rastlinjaku. Naj najprej zavržem to neresnico, da ne rečem mit. Če bi bilo to res, potem naših stanovanj in hiš ne bi bilo treba ogrevati. Pa jih še kako ogrevamo v teh hladnih pomladanskih dneh; folija ali steklo na rastlinjakih je zagotovo še slabša izolacija pred zunanjimi temperaturami.
Izolator je vedno zrak. Več ga je, kasneje mraz prodre v rastlinjak. A slej ko prej se to zgodi. Mraz se je v preteklem tednu začel že zvečer, pa še popoldan ni bil sončen ne prvi ne drugi dan pred mrazom. Sonce torej ni moglo dovolj ogreti zraka. Manjši je rastlinjak, manj je ogretega zraka. Nizke temperature so torej dokaj hitro prodrle vanj. Če je zunanja temperatura do minus dve stopinji Celzija, še za silo gre, vse ostalo pa je premrzlo in rastline v rastlinjaku potrebujejo dodatno pomoč.
Kako ukrepati pri mrazu
Spremljajte vremenske napovedi in ukrepajte: okrepite rastline že prej. Ne zgolj upati, da se ne bo nič zgodilo. Rastline vsaj 48 ur pred mrazom okrepite s pripravki, ki vsebujejo morske alge, lahko tudi rastlinske izvlečke. Zadevo ponovite še večer pred napovedanimi težavami. Kar nekaj teh sredstev je zdaj že na našem tržišču. Med domačimi pripravki lahko uporabite čaje ognjiča, regrata ali, najbolje, baldrijana. A za to ste morali biti pridni prejšnje poletje, da ste si rastline nabrali in posušili. Regrat je letos že cvetel, lahko bi si pomagali tudi z njim. Toda pri vseh teh pripravkih morate vedeti, da lahko pomagajo pri stopinji ali dveh pod ničlo. V takem ostrem mrazu, ki se je nedavno ponovil dve noči zaporedoma, čudežev ne gre pričakovati.
Spremljajte vremenske napovedi in ukrepajte, preden bo prepozno
Te pripravke uporabite povsod, v rastlinjaku in na prostem, na vseh rastlinah, ki že imajo nekaj listja. Če listja ni, lahko pokusite tudi z zalivanjem zemlje po koreninah rastlin. Čudežev ne moremo delati, pa vendarle lahko ti pripravki ohranijo vsaj del zdravega listja, ki bo kasneje hranilo rastline. Zato delo in strošek v tem smislu nikoli nista odveč.
Nato vrtnine prekrijte s koprenami. Pri tem vedite, da tudi koprene niso vsemogočne, posebej zdaj spomladi, ko je zemlja hladna. S koprenami pokrivamo že dan ali dva prej, tik pred nočjo, ko pričakujemo mraz, pa ne bodo pomagale. Prav tako uporabimo koprene v rastlinjaku, če so tam občutljive rastline. Sadike prenesite v hišo na varno.
Tudi pri prekrivanju imejte vedno v mislih, da je izolator zrak, to pomeni, da sta dve kopreni boljši od ene, predvsem pa, da je najbolj učinkovito, če posevek najprej prekrijete plosko, potem pa še preko lokov. Ker verjetno lokov nimate vselej pri roki, si lahko pomagate z gajbicami. Položite jih enakomerno okoli nasada in vse skupaj prekrijte. Moram pa razočarati vse, ki ste tako skušali zavarovati cvetoče sadno drevje. Nič ne pomaga. Razen če ste naredili šotor, pri katerem je koprena segala do tal in še ob tleh. Koprena pomaga povišati temperaturo za največ tri stopinje, več pa ne. Včasih je narava močnejša od nas.
Občutljive plodovke
Plodovke se pohladijo že pri temperaturah pod deset stopinj Celzija. Najbolj občutljiv je jajčevec, nekaj manj paprika, feferoni in čiliji, najmanj paradižnik. Pa vendarle se poškodbe kot posledica mraza poznajo še dolgo v poletje. Prav zato je najbolje, da vse sadike plodovk čez noč pospravite na varno v hiše in stanovanja.
Posledica temperatur pod deset stopinj bodo poškodbe na plodovih, lahko tudi odpadanje cvetov. Predvsem pa bo zaostalo cvetenje. Ne čudite se, če bo jajčevec zacvetel komaj avgusta, paprika pa julija. Tudi paradižnik lahko prve cvetove zastavi pozneje, kot ste navajeni. Zato plodovk nikoli ne imejte v neogrevanih rastlinjakih, prav tako ne sadik. Posledice so lahko tudi, če so na mrzlem sadike.
Rastlinjake lahko za silo ogrejete na več načinov. Manjše površine zelo dobro ogreje žerjavica. Tisti, ki ogrevate na trdna goriva, jo zvečer naložite v stare kuhinjske posode. Pri delu pazimo, da se ne poškodujemo. Te posode enakomerno porazdelite po rastlinjaku, odvisno, kako velik je.
Če žerjavice nimate, lahko pod prekrite loke - z njimi zmanjšate volumen, ki ga boste ogrevali - namestite sveče. A pri teh temperaturah sveče niso zadoščale. Pri temperaturah od ene do dveh stopinj Celzija lahko ob že posajene sadike plodovk daste prozorne cevi, napolnjene z vodo. Ta postopek pomaga v aprilu ali maju, ko je dan že dolg. Sonce podnevi vodo v ceveh segreva, ponoči pa segreta voda ob ohlajevanju greje majhne sadike. Zdaj to ne bi pomagalo, a postopek se je izkazal za zelo učinkovitega lani, v veliko prehladnem maju.
Opozorilo pred čebulno muho
V dneh pred tem mrazom se je že pojavila čebulna muha ali porova zavrtalka. Sama sem njeno delovanje opazila tako na njivah kot na svojem drobnjaku, na katerem jo vedno najprej najdem. Za zdaj velja, da jo je mraz ustavil. Prav tako ne leta v vetru. A prav je, da ta čas izkoristite in posevke čebule, pora in šalotke prekrijete. Če imate pepel, ga nasujte okoli rastlin, a ne na debelo. Upoštevajte, da ga lahko uporabite največ en kilogram na kvadratni meter na leto. Vse ostalo zavira rast rastlin. Ker je treba pepel ponovno nasuti vsakokrat, ko izgine, ali po dežju, naj enkratno nasutje ne bo predebelo. Ne posujemo ga po celi gredici, ampak samo okoli rastlin nekje v krogu s premerom deset centimetrov. Čebulna muha najprej poišče večje rastline, sajene jeseni, a kasneje zalega jajčeca tudi ob majhne sejančke.
Prekrivamo zdaj, posevek naj ostane prekrit okoli šest tednov. Tisti, ki se boste odločili samo za pepel ali uporabo pripravkov, še počakajte. Približno teden dni po tem, ko opazite prve znake na listih (kot na posnetku), je čas za prvo zalivanje. Od domačih pripravkov naj bi pomagal pelinov čaj. Listov rabarbare pa zdaj še ni. V jesenskem naletu lahko uporabite tudi pripravek iz njih.
Kaj narediti
Čeprav ste že pred mrazom uporabili zgoraj omenjene biostimulanse, vse rastline v rastlinjakih in na prostem skupaj s sadikami ponovno zalijte ali poškropite s pripravki, ki vsebujejo morske alge, lahko tudi rastlinske izvlečke. Trgovskih imen je več, pomembno je, da je pripravek čisti izvleček morskih alg, ne kombiniran s hranili. Postopek ponovite še dvakrat v tridnevnem (na prostem) oziroma petdnevnem presledku (v rastlinjaku). Tokrat lahko uporabite aminokislinske izvlečke ali alge.
Tako bomo rastlinam pomagali, da se prej izvlečejo iz stresa, si opomorejo in začnejo vegetacijo. Tudi če niso zmrznile, se namreč lahko zgodi, da bodo prej zbolele in vašo pomoč v obliki energije biostimulansov resnično potrebujejo.
