Skrivnost zdravega staranja je v črevesju, ki nam napoveduje, ali bomo živeli dolgo in zdravi

Skrivnost zdravega staranja se morda deloma skriva tudi v našem črevesju, poročajo raziskovalci. Nova študija, ki jo povzema New York Times, je namreč pokazala, da bi lahko morda z analizo na trilijone bakterij, virusov in gliv, ki živijo v našem črevesju, napovedali, ali bomo živeli dolgo in zdravi.

Nova raziskava, objavljena v strokovni reviji Nature Metabolism, je razkrila, da se pri ljudeh s staranjem sestava te kompleksne skupnosti mikrobov, znane pod imenom črevesna mikrobiota, spreminja. In zdi se, da bolj ko se spreminja, bolje je za nas. Pri zdravih ljudeh se delež tistih vrst mikrobov v črevesni mikrobioti, ki prevladujejo v črevesju v zgodnji odrasli dobi, skozi desetletja zmanjšuje, medtem ko se delež drugih vrst mikrobov, ki so v tem obdobju manj prisotni, povečuje. Toda pri manj zdravih ljudeh se, tako je pokazala raziskava, dogaja ravno nasprotno: sestava njihove črevesne mikrobiote ostaja ves čas bolj ali manj enaka, običajno tudi prej umrejo.

Zavrteti čas nazaj?

Nove ugotovitve namigujejo, da je črevesna mikrobiota, ki se s staranjem nenehno spreminja, znak zdravega staranja, pravi dr. Sean Gibbons, eden od avtorjev raziskave, sicer izvedenec za črevesno mikrobioto in profesor na Inštitutu za sistemsko biologijo v Seattlu, neprofitne biomedicinske raziskovalne ustanove. "Veliko raziskav o staranju je osredotočenih na to, kako ljudi pomladiti oziroma zavrteti čas nazaj," meni Gibbons. "A ugotovitve naše raziskave so popolnoma drugačne. Črevesna mikrobiota, ki je primerna za 20-letnika, ni tako zdrava za 80-letnika. Kaže, da je dobro, da se črevesna mikrobiota spremeni, ko se postaramo. To pomeni, da se mikroorganizmi v našem sistemu ustrezno prilagajajo telesu."

Toda raziskovalci še niso povsem prepričani, ali so spremembe v črevesni mikrobioti tiste, ki zagotavljajo zdravo staranje. So pa opazili, da lahko tisto, kar se dogaja v črevesju ljudi, neposredno vpliva na izboljšanje njihovega zdravja. Ugotovili so na primer, da so imeli ljudje, katerih črevesne mikrobiote so s staranjem postale drugačne, v krvi tudi višje ravni snovi, ki so koristne za zdravje, vključno s snovmi, ki jih proizvajajo črevesni mikrobi, ki se borijo proti kroničnim boleznim.

Znanstveniki že nekaj časa domnevajo, da ima črevesna mikrobiota pomembno vlogo pri staranju. Študije so na primer pokazale, da imajo ljudje, stari 65 let in več, ki so razmeroma vitki in telesno aktivni, v črevesju več določenih mikrobov kot starostniki, ki so v slabši telesni kondiciji in manj zdravi. Tudi ljudje, pri katerih se pojavijo zgodnji znaki oslabelosti, imajo v svoji mikrobioti manj različnih mikroorganizmov.

Življenjski vzorci

Ko so preučevali črevesne mikrobiote ljudi vseh starosti, so znanstveniki odkrili vzorce, ki se raztezajo čez celo življenjsko dobo. Črevesna mikrobiota se najhitreje spreminja v prvih treh letih življenja, ko se šele razvija. Potem je nekaj desetletij razmeroma stabilna, preden se začne v srednjih letih postopoma spreminjati. Nato se pri zdravih ljudeh s staranjem vse hitreje spreminja, pri manj zdravih pa ostane nespremenjena ali se spreminja zelo počasi.

Čeprav ima vsak lastno sestavo črevesne mikrobiote, si vendarle vsi delimo 30 odstotkov enakih bakterij. Nekaj vrst bakterij, ki se pojavljajo najpogosteje in v največjem številu, tvori osrednji niz črevesnih mikroorganizmov, skupaj z manjšim številom najrazličnejših drugih vrst, ki jih pri vsakem človeku najdemo v različnih kombinacijah.

Po 40. letu starosti

Da bi bolje razumeli, kaj se dogaja v črevesju ljudi med staranjem, so dr. Gibbons in njegovi kolegi, vključno z dr. Tomaszem Wilmanskim, glavnim avtorjem študije, preučili podatke o več kot 9000 odraslih in sekvencirali njihove črevesne mikrobiote. Ljudje so bili stari od 18 let do 101 leto. Približno 900 je bilo starostnikov, ki so v bolnišnici opravljali redne zdravniške preglede, da so lahko zdravniki spremljali njihovo zdravstveno stanje.

Dr. Gibbons in njegovi kolegi so ugotovili, da se začne pri ljudeh po 40. letu črevesna mikrobiota opazno spreminjati. Število sevov mikroorganizmov, ki so bili do tedaj v njihovem črevesju najbolj dominantni, se je začelo zmanjševati, medtem ko je začelo naraščati število drugih, manj pogostih sevov. "Izkazalo se je, da se začnejo črevesne mikrobiote posameznikov v različnih desetletjih življenja vedno bolj razlikovati druga od druge in da postajajo vedno bolj edinstvene," pojasnjuje dr. Gibbons.

Za zdravo črevesje

Ljudje, pri katerih se je sestava črevesne mikrobiote najbolj spremenila, so bili običajno bolj zdravi in so živeli dlje. V krvi so imeli višje ravni vitamina D in nižje ravni lipoproteinov z nizko gostoto (holesterol in trigliceridi). Potrebovali so manj zdravil, njihovo fizično zdravje je bilo boljše, med drugim so lahko hitreje hodili, bili so bolj mobilni.

Raziskovalci so ugotovili, da so imeli ti "edinstveni" posamezniki v krvi tudi višje ravni nekaterih metabolitov, ki jih proizvajajo črevesni mikrobi, vključno z indoli, za katere se je izkazalo, da zmanjšujejo vnetje in skrbijo za to, da ostaja obloga, ki obdaja in ščiti črevesje, neokrnjena.

V okviru nekaterih raziskav so znanstveniki ugotovili, da so miši in druge živali, če so jim vbrizgali indole, ostale dlje časa mladostne, telesno aktivne, mobilne ter odporne na bolezni, poškodbe in druge strese, povezane s starostjo.

V okviru študije so znanstveniki identificirali še metabolit fenilacetilglutamin. Za zdaj še ni povsem jasno, kakšna je njegova vloga, toda nekateri raziskovalci menijo, da prispeva k dolgoživosti. Nekatere raziskave so namreč pokazale, da so imeli ljudje na severu Italije, ki so dočakali sto let in več, v krvi zelo visoke ravni te snovi.

Dr. Wilmanski je ugotovil, da so bili ljudje, katerih črevesne mikrobiote se z leti niso bistveno spremenile, precej manj zdravi. Prav tako so imeli v krvi višje ravni holesterola in trigliceridov ter nižje ravni vitamina D. Bili so manj telesno aktivni in niso mogli tako hitro hoditi. Uživati so morali več zdravil, hkrati pa je pri njih obstajala dvakrat večja verjetnost, da umrejo že v času študije.

Če ne jemo vlaknin

Raziskovalci domnevajo, da lahko nekateri črevesni mikroorganizmi, ki utegnejo biti v zgodnji odrasli dobi neškodljivi, morda celo koristni, v starosti postanejo škodljivi. Raziskava je na primer pokazala, da se je pri zdravih ljudeh, pri katerih se je sestava črevesne mikrobiote najbolj spremenila, z leti močno zmanjšalo število bakterij iz rodu bakteroidov, ki so pogostejše v razvitih državah, kjer ljudje pojedo veliko predelane hrane z veliko maščobe, sladkorja in soli, ter manj pogoste v državah v razvoju, kjer ljudje jedo v glavnem hrano, bogato z vlakninami.

Če ne jemo vlaknin, začnejo bakteroidi po besedah dr. Gibbonsa načenjati sluz, vključno z zaščitno plastjo sluzi, ki obdaja črevesje. "Ko smo stari 20 ali 30 let in v našem črevesju nastaja veliko sluzi, je to morda dobro. Toda starejši ko smo, tanjša je ta plast sluzi, zato bi morda morali te mikroorganizme zatirati."

Če bi se ti mikrobi prebili skozi zaščitno plast sluzi, ki jih zadržuje na varnem v črevesju, bi lahko morda sprožili odziv imunskega sistema. "Če bi se to zgodilo, bi imunski sistem ponorel," pravi dr. Gibbons. Ta zaščitna plast sluzi je kot bariera, ki preprečuje zaostrovanje napetosti in nam omogoča, da srečno in v miru živimo s svojimi črevesnimi mikrobi. Če bi ta prepreka izginila, bi izbruhnilo kronično vnetje in v našem telesu bi začela divjati vojna. In znanstveniki so vedno bolj prepričani, da je kronično vnetje razlog za razvoj cele vrste s starostjo povezanih bolezni, od bolezni srca in diabetesa do raka in artritisa.

Eden od načinov, na katere lahko tem mikrobom preprečimo, da uničijo to zaščitno plast sluzi, je ta, da jim "za malico" ponudimo nekaj drugega, denimo vlaknine, ki jih najdemo predvsem v polnovredni hrani, vključno s stročnicami, oreščki, semeni, sadjem in zelenjavo.

Druge študije so pokazale, da lahko prehrana precej vpliva na sestavo črevesne mikrobiote. Čeprav znanstveniki v okviru novih raziskave niso natančneje preučili, kako različna živila vplivajo na spremembe črevesne mikrobiote, medtem ko se staramo, pa dr. Gibbons upa, da bodo to lahko storili v okviru svojih bodočih študij.