Slaba kri je kri, ki ji manjka železa. Slabokrvnost povečuje tudi tveganje za nastanek demence

Ena najpogostejših bolezni na svetu, po različnih ocenah zaradi nje trpi skoraj tretjina prebivalstva, je anemija ali slabokrvnost, ki največkrat nastane kot posledica pomanjkanja železa. Ker je bolezen kljub pogostosti relativno slabo poznana, poleg tega ima precej nespecifične simptome, je zelo pomembno, da jo znamo pravilno in pravočasno prepoznati, saj lahko pomanjkanje železa v telesu vodi v hujše zaplete.

Kaj je anemija?

Slabokrvnost ali anemija je stanje zmanjšanega števila rdečih krvničk (eritrocitov) in/ali zmanjšane koncentracije hemoglobina v krvi. Eritrociti so najštevilnejše celice v krvnem obtoku in prenašajo kisik po telesu. Znotraj eritrocita je na tisoče molekul hemoglobina, ki vsebujejo hem z železovim atomom. Kisik iz atmosferskega zraka se v pljučih ob izmenjavi plinov veže na hem v eritrocitu in se nato prenese do vseh organov v telesu, pojasnjujejo v Leku, kjer so ob 26. novembru, mednarodnem dnevu pomanjkanja železa, opozorili na pomen prepoznavanja tega pomanjkanja in ozaveščanja o pomenu železa v telesu za naše zdravje. Posledica pomanjkanja železa je slabša oskrba organov (na primer srca, ledvic, jeter, možganov ...) s kisikom, ki je nujno potreben za njihovo normalno delovanje.

Anemija zaradi pomanjkanja železa (sideropenična deficitarna anemija - SDA) predstavlja skoraj polovico vseh oblik slabokrvnosti. Najpogostejši vzroki pomanjkanja železa so osiromašena prehrana, neučinkovita absorpcija železa v tankem črevesu, povečane potrebe po železu v otroštvu, nosečnosti in med dojenjem ter večje izgube krvi. Prav tako imajo določene skupine ljudi povečano tveganje za pomanjkanje železa v telesu, predvsem ženske v rodni dobi, dojenčki, še posebej nedonošenčki in prezgodaj rojeni, otroci v času hitrega razvoja, ljudje, ki ne uživajo mesa, ter redni darovalci krvi.

Slabokrvnost oziroma pomanjkanje železa v telesu ima številne negativne učinke. Vpliva na slabšo kakovost življenja in manjšo storilnost, vodi lahko v zaplete v nosečnosti in povečano tveganje za srčno-žilne zaplete, zdravljenje kroničnih bolezni je lahko oteženo, zmanjšane so kognitivne funkcije, obenem pa je povečano tveganje za nastanek demence.

Preberite priročnik o demenci

Prepoznajmo simptome slabokrvnosti

Prepoznavanje simptomov pomanjkanja železa je prvi korak na poti k diagnozi in zdravljenju. Simptomi slabokrvnosti se lahko izražajo na različne načine: lahko jih opazimo, občutimo, pri nekaterih pa čutimo le njihove posledice, saj nas upočasnijo in nam onemogočajo opravljanje vsakdanjih obveznosti.

Ker so simptomi večinoma neznačilni in jih zato težko prepoznamo, je pomembno, da dobro poznamo svoje telo, saj bomo tako lažje opazili prve telesne spremembe, ki se izrazijo pri anemiji. Prva znaka anemije sta bledica kože in sluznic (očesne veznice, ustnic ...), ter splošno slabo počutje z utrujenostjo, nekateri opazijo tudi motnje koncentracije. Pri dalj časa trajajoči anemiji se pojavi težje dihanje že pri običajnih telesnih naporih, kot je hoja po stopnicah, pospešeno ali neredno bitje srca, oslabelost mišic. Ob anemiji je oslabljen imunski sistem, bolniki imajo krhke nohte, bolečine v prsih. Med značilnimi simptomi so tudi vnetje požiralnika, vnetje ustne sluznice, težave pri požiranju, sindrom nemirnih nog in pogoste okužbe.

Če pri sebi prepoznate kateregakoli od teh simptomov, je čas za posvet z osebnim zdravnikom, saj je pomanjkanje železa preprosto diagnosticirati in ga je mogoče tudi uspešno zdraviti. Ob sumu na anemijo vas bo zdravnik napotil v laboratorij na odvzem vzorca krvi, v katerem bodo določili laboratorijske parametre za potrditev anemije. Iz izvidov krvne slike zdravnik odčita število in različne vrste levkocitov, število eritrocitov, število trombocitov in koncentracijo hemoglobina. Na osnovi biokemičnih preiskav pa preveri zaloge železa v telesu (feritin, nasičenost transferina) in koncentracijo C-reaktivnega proteina, ki nakazuje morebitno vnetje v telesu. Glede na vaše vrednosti teh parametrov se bo izbrani zdravnik odločil o načinu zdravljenja oziroma vas bo napotil k specialistu.

Preprečevanje in zdravljenje anemije

Način zdravljenja anemije zaradi pomanjkanja železa je odvisen od vzroka. Zato vedno najprej zdravijo osnovni vzrok (na primer krvavitev iz prebavil, kronično vnetje črevesja, preobilne menstruacije), temu pa sledi zdravljenje pomanjkanja železa z zdravili z železom v obliki tablet ali sirupa, intravenskimi zdravili z železom ali ob hudi anemiji s transfuzijami eritrocitov. Za otroke so na voljo sirupi z železom, da zdravilo lažje zaužijejo. Zdravljenje pomanjkanja železa je dolgotrajno, saj lahko traja več mesecev, da se popolnoma obnovijo zaloge železa v telesu.

Veliko pa lahko za preprečevanje slabokrvnosti naredimo sami. S pravilno izbiro prehrane lahko preprečimo pomanjkanje železa v telesu zaradi prehranskih vzrokov in zmanjšamo pomanjkanje železa ob drugih vzrokih, kot so na primer povečane potrebe pri otrocih in ženskah v rodni dobi.

Vedeti moramo, da je železo v hrani v hemski in nehemski obliki. V naše telo se lažje in bolj učinkovito absorbira oziroma vnese hemsko železo. To je v mesu, ribah in morskih sadežih, medtem ko nehemsko železo najdemo v semenih, žitih, oreščkih in zeleni listnati zelenjavi. Njegova absorpcija v naše telo je mnogo slabša v primerjavi z absorpcijo hemskega železa, zato je anemija zaradi pomanjkanja železa pogosto spremljevalka ljudi, ki ne uživajo mesa.

Na absorpcijo železa iz hrane v prebavilih vplivajo tudi kombinacije živil, ki jih uporabljamo v prehrani. Ločimo živila, ki pospešijo absorpcijo železa v naše telo, in tista, ki jo zavirajo. Pospeševalci absorpcije (vnosa) železa v prebavilih so svinjina, jagnjetina, govedina, ribe, perutnina, morski sadeži, vitamin C, črni ribez, limona, pomaranča, papaja, jagoda, orehi, grenivka, kivi, melona, brokoli, brstični ohrovt, blitva, peteršilj, poper, ohrovt, hren, zelena kolerabica, cvetača, drobnjak, koleraba, gorčica, špinača, paradižnik, paprika.

Največji zaviralci vnosa železa v prebavilih pa so stročnice in semena, živila, ki vsebujejo polifenole (čaj, kava, origano, kakav) in kalcij (mleko in mlečni izdelki) ter soja. Pomembno pa je, da živil, ki sicer zavirajo absorpcijo železa v prebavilih, ne izključimo iz prehrane, temveč njihov vnos in količino ustrezno prilagodimo.

Strategije za izboljšanje vrednosti železa

Prva pomembna strategija za izboljšanje vrednosti železa v telesu je ohranjanje zdrave telesne teže. Pomanjkanje železa se namreč večkrat pojavi pri ljudeh s povečano telesno težo. Prav tako so pri ljudeh s preveliko telesno težo pogostejše vnetne bolezni, vnetje pa zmanjšuje absorpcijo železa iz hrane.

Če ne uživate mesa, je pomembno imeti znanje o ustreznih nadomestkih. Zlasti ženske z močnimi menstruacijskimi krvavitvami, ki ne uživajo mesa in vsakodnevno intenzivno vadijo, morajo spremljati morebitne simptome pomanjkanja železa, saj intenzivna vadba lahko privede do razpada eritrocitov in posledično pomanjkanja železa.

Najboljša izbira za izboljšanje vrednosti železa je tako imenovana mediteranska prehrana. Značilno zanjo je uživanje sveže zelenjave, oljčnega olja in rib ter ene do treh enot vina na dan. Blagodejen vpliv vina na izboljšanje krvne slike in povečanje količine železa v krvi je poznan mnogim. Raziskave so pokazale, da zmerno uživanje vina izboljša vrednosti železa v telesu. To pa ne upravičuje njegove široke uporabe, saj se koristi izgubijo in prevladajo škodljivi učinki.

Anemija se lahko pojavi tudi ob premajhnem vnosu vitamina B12 in folne kisline, ki sta ključna za pravilen razvoj eritrocitov. Še posebej so potrebe po teh dveh snoveh povečane med nosečnostjo, zato je njuno nadomeščanje nujno potrebno za pravilen razvoj ploda in ohranjanje zdrave krvne slike. Uživajte hrano, bogato z vitaminom B12 (jetra, meso, mleko, jajca) in folno kislino (zelena solata, špinača, brokoli, brstični ohrovt, banane, jagode, grenivke, maline, pomaranče).

Več informacij o pomenu železa, prepoznavanju simptomov pomanjkanja železa in ustreznem ukrepanju boste našli na spletni strani www.anemija.si.