Slovenski znakovni jezik ima 21 tisoč kretenj: Čas je, da na stežaj odpremo vrata v nov svet

Slovenija se lahko pohvali, da je od junija letos peta država - po Avstriji, Finski, Madžarski in Portugalski -, ki ima svoj znakovni jezik vpisan v ustavo, in prva država, ki je vanjo vključila tudi jezik gluhoslepih. A kljub temu se med 150 tisoč ljudmi z izgubo sluha v slovenskem znakovnem jeziku, priznanem kot samostojni avtohtoni jezik, sporazumeva zgolj okoli 1500 ljudi.

Pred kratkim, 14. novembra, smo zaznamovali dan slovenskega znakovnega jezika, in da bi poudarili pomen njegovega nadaljnjega razvoja in zagotavljanja dostopnosti v vseh sferah življenja, predvsem pri izobraževanju, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ustvarila dokumentarni film z naslovom 62. a. V dokumentarcu, poimenovanem po številki člena, vpisanega v ustavo, njegova avtorja Tina Grošelj in Marko Kumer Murč razkrivata redkim znano usodo znakovnega jezika od prepovedi njegove uporabe leta 1880 do sprejetja Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika leta 2002 in vse do nedavnega vpisa v Ustavo RS junija letos. V dokumentarno zgodbo so stkane tudi pretresljive usode gluhih, ki so zaradi prepovedi uporabe znakovnega jezika utrpeli hude in nepopravljive posledice. Prepoved so konec 19. stoletja uveljavili slišeči strokovnjaki, prepričani, da je za gluhe bolje, da se učijo govora in poslušanja. Za gluho manjšino pa je to pomenilo dejansko izvajanje jezikovnega genocida, zaradi katerega bi bil lahko ta jezik dokončno izumrl. Tako je prikazano verjetno eno najdaljših in najbolj pomembnih prizadevanj gluhih, in sicer prizadevanja za vpis slovenskega znakovnega jezika v slovensko ustavo. S tem so si izborili in zagotovili pravico do uporabe lastnega maternega jezika, ki trenutno obsega le okrog 21 tisoč kretenj, in enakih možnosti v širši družbi.

Tina Grošelj, urednica Spletne TV za gluhe in naglušne, je bila tudi producentka glasbenega videospota Verjemi vase raperja Ževže, ki je v celoti dostopen ljudem z izgubo sluha. Pesem izpričuje avtorjev pozitivni pogled na življenje: "Moraš sebe znati videti, da si lahko drugim za zgled. Preden sebe predstaviš, moraš sebe spoznat'," pravi v svoji pesmi ljubljanski rimar Ževža, rapanje je zanj svet, v katerem ne čuti svojih omejitev, ki so posledica prezgodnjega rojstva. Pesem tako govori o ljudeh, ki ne vidijo ali slišijo, njeno sporočilo, da se moramo vsi, ne glede na hibe in nesreče, ki jih doživimo, sprejeti take, kot smo, se imeti radi in poskušati najti pozitivno plat življenja. Sporočilo, ki se povsem ujema s konceptom zgodovinskega dosežka za gluhe, naglušne in gluhoslepe.

Na premiero pa čaka tudi že stand-up komedija Decibel-ga, v kateri so svoje moči prvič pri nas združili gluhi in slišeči komiki. V predstavi nastopajo Andrej Težak - Tešky, Matej Pušnik, Anton Pevc ter gluhi igralci Sašo Letonja, Jelena Bolšedonova, Valerija Škof in Nejc Drekonja. Da bo predstava dostopna vsem, se bo igralcem na odru pridružila tudi tolmačka Karin Brumen.

"Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije smo želeli proslaviti znakovni in jezik gluhoslepih v slovenski ustavi tudi tako, da svoje uporabnike spodbudimo, naj verjamejo vase in naj jim ta zgodovinska zmaga omogoči uresničitev vseh potencialov. Tako se je rodilo sodelovanje - Ževža je imel fantastičen komad, mi pa željo, da naredimo dostopno tudi glasbo," je še povedala Grošljeva.

Zgolj z vpisom slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo se težave uporabnikov dveh marginaliziranih jezikov niso in se še ne bodo kar končale. Da so morda še bolj od sprejetja ustavnega zakona pomembni nadaljnji koraki za uresničevanje ustavne pravice v praksi na ravni posameznika, je julija letos opozoril tudi predsednik DZ Igor Zorčič. S tem se je delo šele začelo, saj mora spremembi ustave slediti tudi sprememba družbene miselnosti. Jezika sta postala varovani kategoriji in temelj za nadaljnje zagotavljanje pravic oseb z okvaro sluha na vseh družbenih ravneh, posebej na področju zaposlovanja, izobraževanja in razvoja znakovnega jezika. Nekaj več kot 21 tisoč kretenj je namreč občutno premalo za potrebe gluhih, ki danes vstopajo v različne oblike družbenega življenja, kot so fakultete, sodišča in druge institucije.

Na to težavo je od dnevu slovenskega znakovnega jezika opozoril tudi Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije: "Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih. Zveza je v vseh letih razvila 21 tisoč kretenj, kar je pomemben dosežek. Vendar je teh kretenj premalo, saj vemo, da s toliko besedami operirajo slišeči osnovnošolci. Zaradi slabe razvitosti jezika in nedostopnega izobraževanja je tudi izobrazbena struktura gluhih najslabša med invalidi." Spomnil nas je tudi, da nimamo študijskega programa, ki bi omogočal izobraževanje tolmačev in učiteljev znakovnega jezika. "Želimo popolno sočasno podnaslavljanje televizijskih programov, gledaliških predstav oziroma s pomočjo tehnologije povsod, kjer se pojavijo osebe z izgubo sluha."

O tem, kako se izobražujejo gluhi otroci in mladostniki, roko na srce, slišeči ne poizvedujemo veliko, a vsi se strinjamo, da morajo imeti pravico izobraževati se v svojem jeziku in o svojem jeziku. Pa jo imajo? Predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič opozarja na nepredstavljive pomanjkljivosti, ko gre za mlade. "Letos so štirje gluhi dijaki v rednih šolah ostali brez tolmača. To je nedopustno in pozivam resorno ministrstvo k takojšnji rešitvi. To, kar je za učenca na vozičku dvigalo ali prilagojeno stranišče, je za gluhega otroka tolmač v razredu. V vsej naši zgodovini smo bili gluhi potisnjeni na rob družbe. Izobčeni in velikokrat ponižani. Čas je, da odpremo vrata v nov svet. V svet, v katerem bodo tudi nam zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine."