Splošno znano dejstvo je, da so Balkanci zvesti in zanesljivi sodelavci raznih narkokartelov. A kot so v minulih tednih poročali nekateri mediji (tudi zagrebški Jutarnji list in beograjski Blic), imajo moški, ko gre za vodenje nekaterih poslov, povezanih z drogo, hudo konkurenco v pripadnicah ženskega spola. Pri trgovanju s kokainom in heroinom žensk na vodilnih mestih preprodajalcev sicer ni ravno veliko, sploh ne v južnoameriških kartelih (z nekaj izjemami seveda), so pa ženske kot glavne akterke dogovarjanja poslov pri pridelavi marihuane toliko bolj zastopane na evropskih tleh. Nedavno je španska policija aretirala 37-letno Srbkinjo, glavno akterko pridelave marihuane na veliko v Španiji, ki se je pogovorov o poslih udeleževala s svojim nekaj mesecev starim dojenčkom v naročju. Ob aretaciji je malček začel silovito jokati, osumljenka je policistom rekla, da je lačen, zato je eden od policistov v lekarni kupil adaptirano mleko, da so malčka nahranili in je potem res nehal jokati. Zdaj je skupaj z materjo v priporu. Identitete srbske državljanke policija še ni razkrila, znano je le, da je njen partner, prav tako vpleten v posle z marihuano, britanski državljan.
Skupina je štela 30 ljudi
Srbkinjo je španska policija prijela v zadnjem tednu septembra, preiskava pa se je začela julija. Kdo ve, koliko časa bi skupina, na čelu katere je bila 37-letnica, še delovala, če razkritju pridelave marihuane ne bi botrovalo naključje - požar. V naselju Olivella blizu Barcelone je namreč julija izbruhnil požar. Izkazalo se je, da je izbruhnil na ilegalno napeljani električni napeljavi, na katero so bile priključene naprave, potrebne za gojenje marihuane. Po ogledu kraja požara se je začel odmotavati precej velik klobčič pridelave. Izkazalo se je, da hiša, v kateri je izbruhnil požar, ni edina, ki jo ima v najemu Srbkinja, ampak imata s partnerjem v najemu več hiš in zemljišč na območju Barcelone.
Ko je španska policija nekoliko bolj podrobno pogledala, kaj se v najetih hišah dogaja, se je izkazalo, da gre za izredno dobro organizirano mrežo pridelovalcev in prodajalcev marihuane. Drogo so gojili ne le v hišah, pač pa tudi na plantažah, urejenih je bilo tudi več laboratorijev za predelavo droge.
Ponarejeni hrvaški in slovenski potni listi so srbskim delavcem omogočali lažje gibanje znotraj EU
Dobra dva meseca so španski preiskovalci spremljali omenjeno Srbkinjo, njenega partnerja in sodelavce, celotna skupina je štela okoli 30 ljudi, preden so konec septembra izvedli več racij in aretirali osumljence. V zaključni akciji je policija izvedla 19 hišnih preiskav na širšem območju Barcelone, odkrili in demontirali so dvanajst plantaž za pridelavo marihuane, zaplenili skoraj 13 tisoč sadik, 190 kilogramov že posušene in za prodajo pripravljene droge ter 50 tisoč evrov gotovine.
S ponarejenimi slovenskimi potnimi listi
Preiskava je pokazala, da je 37-letna Srbkinja za delo na plantažah angažirala večinoma srbske delavce, večina je imela tudi ponarejene potne liste (hrvaške in slovenske). Španska policija predvideva, da iz dveh razlogov - hrvaški in slovenski potni listi so srbskim delavcem omogočali lažje gibanje znotraj EU, tistim, za katerimi so bile morda že razpisane tiralice, pa so ponarejeni dokumenti omogočali lažje skrivanje in izmikanje organom pregona. Vsake toliko je vodja združbe tudi poskrbela za menjavo delavcev na plantažah. Tem je vselej plačala pot, potem pa med delom na plantažah zagotavljala redno plačo.
A opisani primer ni edini, da je ženska z Balkana vodila združbo, ki je gojila in prodajala marihuano. Februarja 2019 je španska policija v Valencii prijela 30-letno državljanko Srbije J. A. in 13 njenih rojakov. Njihov modus operandi je bil zelo podoben uvodoma opisanemu primeru. V več najetih hišah in na plantažah na prostem so gojili marihuano in to pripravljali za prodajo. Takrat so zaplenili več kot 2000 sadik in 200 kilogramov že posušene in za prodajo pripravljene marihuane. J. A. je imela pri španskih oblasteh registrirano fiktivno podjetje za prodajo semen, sadja, zelenjave in gnojiv.
Da je bila Španija pri Srbih izredno priljubljena destinacija za gojenje marihuane že prej, kaže tudi aretacija iz marca leta 2018, ko je španska policija prijela 27 članov združbe, ki jo je v Španiji organiziral in vodil državljan Srbije S. T., takrat star 52 let. Tako kot v vseh opisanih primerih je španska policija tesno sodelovala s srbsko, saj se je kmalu po začetku preiskav v Španiji izkazalo, da se dogajanje navezuje na osebe, ki so tudi v Srbiji osumljene različnih kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljeno trgovino z drogo. V primeru iz leta 2018 je policija v Španiji na več plantažah in v hišah zasegla 2337 sadik marihuane v različnih fazah zrelosti, 75 kilogramov posušene droge, pripravljene za prodajo, 56 tisoč evrov gotovine, več kosov orožja, štiri osebna vozila in motor. Ter seveda veliko laboratorijske opreme in pripomočkov za tehtanje in pakiranje droge.
Poleg tega je preiskava pokazala, da je združba ob Španiji delovala še v Franciji, Italiji, Nemčiji, Avstriji in Sloveniji, skupno naj bi v te države pretihotapili 235 kilogramov marihuane. Ko so preiskovalci sešteli vso zaplenjeno drogo omenjene skupine, je teža znašala 330 kilogramov, ocenjena vrednost pa je bila 1,65 milijona evrov.
Hči Camorre
Vse te srbske ženske, ki so se ukvarjale s pridelavo in preprodajo marihuane, pa da v koš Italijanka Cristina Pinto, nekdanja vodja neapeljske Camorre. O njej je Siniša Gačić, novinar in režiser, posnel dokumentarni film Hči Camorre, in kot je Pintova povedala v pogovoru za Jutarnji list, je pred dvema letoma zaradi tega dokumentarca en teden preživela v Ljubljani. Pintova je sicer več kot dve desetletji preždela po italijanskih zaporih, potem ko so jo prijeli leta 1992. Pred prijetjem je vodila Camorro, potem ko je policija prijela Maria Perrellija, vodjo omenjene mafijske združbe. Pred tem je bila Cristina Pinto ena najbolj izpostavljenih članic združbe, tudi fizično je varovala vodjo Perrellija.
Med sojenjem zaradi več zločinov ni izdala nikogar iz mafijskih vrst in zdaj, ko je za njo dolgoletni zapor, pravi, da se lahko mirno sprehaja po ulicah, saj je z molkom o mafijski združbi in njenih članih svojim bližnjim zagotovila varnost (živi z nekim ribičem in ima hčerko). V javnosti je sicer najbolj odmevala njena domnevna vpletenost v obračun, v katerem je med navzkrižnim ognjem med sprtimi mafijskimi klani umrl nič kriv enajstletni deček. Sama je krivdo za smrt dečka zanikala. Si pa Cristina Pinto zasluži čisto posebno zgodbo.
Vmešana še dva duhovnika
Povsem nenavadne sodelavce pri preprodaji in transportu droge pa sta imeli Srbkinji iz Požege, mati in hči, Svetlana in Ana Popadić, je pisal beograjski Blic. Že to, da sta bili vodji manjše združbe, ki je pridelovala in preprodajala marihuano, je posebnost, a da sta bila v trgovanje s prepovedano drogo vpletena še pravoslavna duhovnika, je pa nekaj čisto posebnega. Srbska policija je nenavadna sodelavca odkrila februarja 2018, ko so v osebnem avtu, v katerem sta bila paroh Milan Jordović in nekdanji učitelj verouka Zoran Marinković, odkrili 27 kilogramov skunka (marihuana z višjo vsebnostjo THC od običajne). Zanimivo je, da je bil Marinković takrat preoblečen v žensko, in kot so poročali srbski mediji, ga policist zato ni želel preiskati in je počakal, da je prišla policistka. Duhovnika sta bila nekaj dni v priporu, potem pa sta klonila in povedala, da sta le nepomembna člena, kurirja, v večji mreži preprodajalcev, ki marihuano iz Albanije spravlja v Švico in še nekatere druge evropske države. Sled je potem vodila do matere in hčere Popadić, ki sta duhovnikoma za vsak transport plačali pet tisoč evrov.
Sodišče v Čačku je Svetlano Popadić zaradi trgovanja z drogo obsodilo na pet let zapora, hčerko Ano pa na tri leta, a je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in odredilo ponovno sojenje, ki še ni zaključeno. Njun najtesnejši sodelavec Nenad Stojanović je bil prav tako obsojen na pet let zapora, medtem ko sta bila duhovnika obsojena na leto dni hišnega zapora in sta morala v tem času nositi odzivnik, s katerim so spremljali njuno gibanje.