Študija: Če se otroci pogovarjajo sami s seboj, imajo lahko boljše ocene pri matematiki

NR
05.01.2020 02:18

Dal bom vse od sebe, je prava pot do dobre ocene.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ko otrok verjame, da je slab pri matematiki, pričakuje, da bo pri testu doživel neuspeh.
Profimedia

Splošno sprejeto je, da starši in učitelji pohvalijo uspehe otrok - pogosteje kot njihove naravne sposobnosti -, če želijo, da bi bili njihovi otroci in učenci uspešni. Podobno dokazuje nova študija, ki sugerira, da lahko spodbujanje otrok, da si na tiho ponavljajo izjave, ki postavljajo trud pred sposobnosti, vodi do večjega uspeha, poroča CNN. Mantre, kot je Dal bom vse od sebe!, lahko na primer med pisanjem testa iz matematike pri nekaterih učencih v resnici izboljšajo doseženo oceno. "Naša študija je ugotovila, da je pri učencih z nizkim zaupanjem vase uspeh pri matematiki boljši, če sami sebi povedo, da bodo uspešni," je povedal Eddie Brummelman, profesor z oddelka za razvoj otrok na univerzi v Amsterdamu in soavtor študije, ki so jo objavili v strokovni reviji Child Development. "Med otroki z nizko samozavestjo, ki so se pogovarjali sami s seboj o sposobnostih, nismo ugotovili enakih rezultatov."
Nizozemski raziskovalci so preučevali 212 otrok, starih od devet do trinajst let v obdobju, za katerega so raziskovalci povedali, da postanejo pri učencih pogostejša negativna občutja o sposobnostih v šoli. Otroke so med raziskavo vprašali, kako sposobni se zdijo sami sebi pri matematiki. Nekaj dni kasneje so v svoji učilnici otroci pri matematiki pisali prvo polovico standardiziranega testa. Takoj po koncu pisanja prve polovice testa so jih po naključnem izboru prosili, da se nekaj časa pogovarjajo sami s seboj - osredotočili so se lahko na trud (na primer Dal bom vse od sebe!) ali sposobnosti (Pri tem sem zelo dober!), nekateri pa se v tem času niso pogovarjali sami s seboj. Nato so otroci dokončali še drugi del testa.
Raziskovalci so ugotovili, da so otroci, ki so se sami s seboj pogovarjali o trudu, izboljšali dosežen rezultat pri testu - v primerjavi z otroki, ki tega niso storili. Pogovor o uspehu je prinesel koristi tistim otrokom, ki so imeli slabo mišljenje o svojih sposobnostih pri matematiki - do stopnje, ki jim je omogočila doseganje normalnih rezultatov.

Izboljšanje dosežkov

Koristi so imeli predvsem otroci, ki prej niso verjeli v svoje sposobnosti. V nasprotju z njimi pa otroci, ki so se namesto o trudu pogovarjali sami s seboj o sposobnostih - "Pri tem sem zelo dober!" - niso izboljšali svojih rezultatov pri matematiki, ne glede na njihovo prepričanje o svojih zmožnostih.

Pogovarjati se sam s seboj

Že od zgodnjega otroštva se otroci pogovarjajo sami s seboj. Malčki in predšolski otroci to počnejo zelo glasno, a tudi kasneje s tem ne prenehajo, ugotavljajo raziskovalci. Le da se pogovarjajo sami s seboj potihoma; to jim pomaga pri izražanju njihovega notranjega sveta, oživi igro in uravnava obnašanje.
Druge študije kažejo, da lahko spodbujanje k "pozitivnemu pogovarjanju" izboljša otrokove dosežke v športu, na primer pri odbojki, nogometu ali plavanju. Raziskava je tudi pokazala, da otroci, ki se pogovarjajo sami s seboj na način, ki poudari njihovo nesposobnost, neuspehe in osebne krivice, pogosteje doživljajo tesnobo in depresijo. Če se otrok pogovarja sam s seboj, lahko to po ugotovitvah raziskovalcev pri matematiki razbije "psihološko bariero", ki ga ovira pri doseganju boljših rezultatov - a niso našli dokazov, da bi ta pristop koristil tudi otrokom, ki že izboljšujejo svoj potencial.
"Ko otrok verjame, da ima slabe kompetence pri matematiki, je nagnjen k pričakovanju, da bo doživel neuspeh. Izziv (reševanje velike težave) doživlja kot signal, da ni dovolj sposoben in naj se odmakne od tega opravila in ne poslabšuje svojega rezultata," je pokazala študija. "Če se otrok pogovarja sam s seboj, lahko spremeni ta proces ... S tem preusmeri pozornost od svojega prepričanja, da ni (dovolj) sposoben, na kar ne more vplivati, k svojim kvalitetam, ki jih lahko nadzira: več truda."
Raziskovalci so povedali, da v času odraščanja med mladostniki včasih velja prepričanje, da imajo posamezniki, ki trdo delajo, manjše sposobnosti - morda zato, ker šole poudarjajo naravne sposobnosti. Takšnega razmišljanja ni med učenci v času osnovnošolskega izobraževanja. Raziskovalci so pojasnili tudi, zakaj so izbrali prav matematiko - ne samo zato, ker ima ključno vlogo v šolskem kurikulu, ampak predvsem zato, ker imajo prav pri tem šolskem predmetu učenci največkrat slabo mnenje o svojih sposobnostih. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta