Sveti Valentin nam je prinesel ključ od korenin, zdaj je čas za potaknjence

Miša Pušenjak Miša Pušenjak
06.03.2022 04:45

Zdaj lahko ponovno razmnožite prezimljene balkonske lepotice ter okrajšate in razmnožite prerasle sobne rastline.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pri potaknjencih uporabite še dodatne hormone za boljše ukoreninjanje.
Jasna Marin

Za nami je prvi spomladanski svetnik, spomladin, sveti Valentin. Gotovo poznate pregovor Sveti Valentin ima (nam prinese) ključ od korenin. Ste se kdaj vprašali, kaj pomeni? Pregovor nas spomni, da so bili naši predniki veliko bolj povezani z naravo, kot smo mi. Opazili so, česar mi pogosto ne vemo oziroma se ne zavedamo. Ko se dan dovolj podaljša (sredi februarja že opazimo, da je dalj časa svetlo), se prebudijo tudi rastline. Za uspešno rast in razvoj novih poganjkov potrebujejo hrano. Zato se veliko bolj zgodaj kot nadzemni deli rastlin zbudijo njihove korenine, ki pričnejo ponovno rasti in se razraščati - in prav to so hoteli naši predniki povedati s tem pregovorom.

Za rastline je ta čas pomemben iz več razlogov. Ko pospešeno tvorijo korenine, so tudi polne encimov v ta namen. To pomeni, da se tedaj potaknjenci najbolje ukoreninijo. Zdaj je torej čas za razmnoževanje številnih rastlin. Naslednji takšen je avgust, ko se rastline ukoreninjajo pred zimo. Zdaj lahko razmnožite prezimljene balkonske lepotice. Prav tako je čas, da okrajšate in razmnožite prerasle sobne lepotice, kot so monstere, drevesa življenja, eševerije in mnoge druge. Enako velja za zunanje grmaste rastline, vrtnice in druge grmovnice.

Čas za potaknjence

Naredite lahko vršne potaknjence, ki so najbolj zanesljivi, ali stebelne. Vršni so seveda tisti, ki so na vrhu. Stebelni pa so narezana stebla. Pri slednjih morate paziti, da obdržite pravi pol rasti, torej kako je rasel poganjek - zgoraj ostane zgoraj in spodaj ostane spodaj. Na vsakem koščku stebla morate ohraniti vsaj dva členka. Prvega vtaknete v zemljo in bo pognal korenine, iz drugega pa bo zrasel nov vrh.

Potaknjencev zunanjih lesnatih rastlin zdaj še ne morete delati na prostem, če pa imate rastlinjak, se dela seveda lahko lotite v njem. Svetujem, da uporabite še dodatne hormone za boljše ukoreninjanje. Nanesete jih na spodnji del stebla, predvsem se morajo nabrati okoli členkov oziroma mest, kjer ste odtrgali liste. Tam so namreč celice, ki se lahko ob primerni količini hormonov, encimov in ugodnih klimatskih razmerah spremenijo v korenine. Tudi tu velja, da mora biti v zemlji vsaj en stebelni členek. Ker je za amatersko uporabo na voljo hormon predvsem v praškasti obliki, je najbolj smiselno, da naredimo takole ...

Najprej pomočimo spodnji del stebla skupaj s členkom v vodo in takoj nato v prah, tako se ga bo več oprijelo stebla. Nato naredimo v ustrezen substrat, za ukoreninjanje je to lahko tudi pesek ali šota, s prstom ali kako drugače luknjo in vanjo položimo spodnji del stebla s hormonom. Zatem zemljo s prsti prigrnemo k steblu. Tako bo hormon ostal tam, kjer ga potrebuje potaknjenec. Če bi steblo samo porinili v zemljo, bi se ob tem veliko hormonskega praška premaknilo drugam.

Za lesnate potaknjence si lahko naredite mini rastlinjak. Lahko je iz prozorne PVC-vrečke ali pa zanj plastenki odrežete ​dno in jo poveznete čeznje. Še vedno pa morate poganjke imeti na toplem, vsaj v rastlinjaku. Prav tako je zdaj idealen čas za potaknjence trajnic, kot so sivka, žajbelj in podobni. Postopek je enak, le da izberete hormone za pollesnate rastline. Namesto kupljenih hormonov si lahko naredite pripravek iz vrbovih vejic. Enkrat sem recept zanj že objavila v tem časopisu, če recepta niste shranili, ga poiščite na spletu.

Okopavanje prezimnih posevkov

Poleg delanja potaknjencev je zdaj smiselno okopati vse prezimne posevke. In ko govorim o okopavanju, ne mislim na odstranjevanje plevelov, ampak na zračenje, rahljanje zemlje. Tako bodo korenine imele dovolj zraka in se bodo lepo razvijale.

Okopljite česen (ne glede na njegovo velikost, če je le zunaj), prezimne solate, motovilec, špinačo … pravzaprav vse, kar imate posejano in je možno okopati. Prav tako bodo za rahljanje tal hvaležne vrtnice in drugi lesnati grmički.

Okopljemo tudi zimsko solato.
Miša Pušenjak

Ob tem lahko okoli grmičkov nasujete kompost, do 5 l/m2 ga dajte odraslim lepoticam. Zelo vam bodo hvaležne. Okrasnih grmičkov pa raje še ne obrezujte, zlasti ne vrtnic. Če boste natančno pogledali, boste videli, da so že zdaj nekoliko nagnane. Posebno tiste, ki ste jih obrezali že v jeseni. Vsaka rez, zlasti zdaj, ko se rastline že povsem prebujajo, pomeni hitrejše odganjanje, s tem pa večjo nevarnost za pozebo. Vsekakor pa jih, če opravite zimsko škropljenje jablan, lahko zavarujete na enak način. Seveda uporabljajte sredstva, ki so dovoljena za okrasne rastline.

Zelenico zdaj prvič prezračimo

Toplo svetujem tudi, da prečešete, prvič prezračite zelenico. To lahko naredite s posebnimi vertikulatorji, napravami za ta namen. Lahko pa se močnejši del družine dela loti ročno. Močno grabljamo z navadnimi grabljami tako, da pridejo zobje okoli pet centimetrov v zemljo. Ne bojte se, da bi poškodovali korenine. Te so celo potrebne rahljanja zemlje. Zelenica to nujno potrebuje. S tem bodo korenine trav prepredle ves prostor in semenski pleveli ne bodo imeli možnosti kaliti.

Kaj že sejemo

Delo na vrtu se je začelo. Zdaj že lahko sejete paradižnik, papriko, jajčevce, feferone in čilije. Pa ne se zdaj namrdniti in reči, kaj pravi gospa strokovnjakinja - moj paradižnik je že zdavnaj napikiran! V tem primeru ste ga sejali prezgodaj in bodo sadike prerasle idealno velikost za presajanje, preden bo dovolj toplo, da jih sadite na prosto.

Februarja sejemo čilije, feferone in papriko.
Matic Sever

Prav tako lahko posejete seme nadzemne kolerabice, brokolija, cvetače, morda celo zgodnjega zelja in vzgojite sadike, ki jih boste sadili ali na prosto ali v rastlinjake. V rastlinjake lahko direktno na stalno mesto sejete letne sorte solate, mesečno redkvico, rukolo in azijsko listnato zelenjavo. Tudi korenje in peteršilj lahko posejete. Sama bi sicer izbrala le zgodnje sorte korenja, vi pa, kakor vam ustreza. Grah in bob lahko sejete tudi na prosto.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta