Trideset let zapora smo v Sloveniji namesto dotedanjih 20 kot najstrožjo kazensko sankcijo uzakonili leta 1999. Da jih čaka 30 let življenja za zapahi, je lani izvedelo pet obsojencev, ki so morili pri nas. Med njimi je tudi Silvo Drevenšek, ki mu je senat ptujskega sodišča zaradi trojnega umora in surovega ravnanja z otrokom najprej izrekel celo kazen dosmrtnega zapora, a je bila ta sodba kasneje razveljavljena. Na ponovljenem sojenju, ki je potekalo pred drugim senatom, je bil obsojen na 30 let zapora. Tožilstvo se je pritožilo in vztrajalo pri izreku obsodbe na dosmrtni zapor, obramba pa si je prizadevala za nižjo kazen, saj Drevenškov odvetnik Andrej Kac v grozovitem ravnanju svojega klienta ni prepoznal zahrbtnosti. Višji sodniki v Mariboru niso ugodili nobeni strani, februarja lani so sporočili, da sta pritožbi zavrnjeni, kazen na 30 let zapora pa potrjena. Kac je vložil pritožbo še na vrhovno sodišče, to pa je ob Večerovem poizvedovanju minuli teden odgovorilo, da "o pritožbi še ni bilo odločeno". Za Drevenška, ki je za božič 2020 najprej zabodel nekdanjo partnerico, ker se ni mogel sprijazniti z razpadom zveze, potem pa odšel čez cesto in vpričo štiriletnega sina umoril še njene starše, zaenkrat torej velja, da bo moral zaradi trojnega umora in surovega ravnanja za zapahi preživeti 30 let.
Očitane umore sodišče prekvalificiralo v uboje
Kazenski spis na temo še enega trojnega krvnika so vrhovni sodniki listali tudi v začetku minulega leta, ko so odločali o usodi Petra Gaspetija iz Škocjana pri Domžalah. Trinajstega junija 2020 je takrat 24-letni Gaspeti z ostrim predmetom tako hudo poškodoval sorodnike, stare 81, 74 in 51 let, da so na kraju umrli. Žrtve so bili babica, dedek in stric. Po dogodku je sam poklical policiste, motiv za družinsko tragedijo pa ni bil raziskan. Tožilstvo je tudi za Gaspetija za kazniva dejanja treh umorov zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, sodišče pa ga je na prvi stopnji spoznalo za krivega trojnega uboja. Za vsako nasilno smrt sorodnikov so mu izrekli 12 let zapora in enotno 30-letno zaporno kazen, kar je bilo potrjeno tudi na višjem sodišču, v sredini lanskega januarja pa so pravnomočni odločitvi prikimali še vrhovni sodniki.
30 let zapora smo v Sloveniji namesto dotedanjih 20 kot najstrožjo kazensko sankcijo uzakonili leta 1999.
Trideset let bo zaprt tudi Gregor Ducman, ki je 14. marca 2021 v Zalogu pri Šempetru z nožem vzel življenje speči materi in poskušal umoriti tudi očeta, ki je ženi stopil v bran. Kljub hudim poškodbam je očetu uspelo pobegniti k sosedom. V ozadju zločina je bila droga. Ducman je že dolgo odvisnik od drog. Starša sta mu pomagala, tudi finančno, trikrat sta mu omogočila zdravljenje v tujini, a se zasvojenosti ni ozdravil. Kadar se je zaradi podaljšanja vizuma vrnil v Slovenijo, je živel z brezdomci in odvisniki. Dan pred tragedijo je poklical starše in vprašal, ali lahko pride domov, da se uredi. Oče in mati sta ga sprejela in naslednji dan se je zgodilo.
Ducman umora matere in poskusa umora očeta na sodišču ni izrecno zanikal. Opravičeval ga je s tem, da se mu je že v otroštvu godila velika krivica, saj da sta starša z njim grdo ravnala. V nekem trenutku je imel, kot se je izrazil sam, "polno glavo vsega". Opisoval je tudi glasove demonov, ki so mu prigovarjali, da če tega ne bo storil on, bodo to storili oni. Povedal je tudi, da je tri dni pred usodnim dogodkom vzel amfetamin v prahu, pozneje pa ne več, ker mu je zmanjkalo denarja.
"Mater ste umorili z direktnim naklepom, zahrbtno in na grozovit način. O tem ni dvoma. Umrla je zaradi 17 silovitih vbodnih ran in ureznin, ki ste ji jih z nožem zadali po vratu, glavi in zgornjem delu prsnega koša. Pri očetu je dejanje ostalo zgolj pri poskusu umora, a le, ker mu je uspelo pobegniti k najbližjim sosedom. Da je bilo dejanje storjeno tudi na zahrbten način, kaže dejstvo, da sta vas starša le dan pred tem sprejela v svoj dom, saj nista mogla slutiti, kaj načrtujete, niti nista pomislila, da bi lahko prišlo do tako brutalnega dejanja. Vi pa ste brez dvoma zlorabili njuno zaupanje," je lanskega januarja v obrazložitvi sodbe poudarila celjska sodnica Jazbinšek Žgank in Ducmana obsodila na 30 let zapora. Osem mesecev kasneje so sodbo potrdili višji sodniki in kazen je postala pravnomočna.
Smrtonosni rubež
Če bo na višjem sodišču obveljala tudi sodba za Branka Krkleca, ki mu jo je celjsko sodišče lanskega oktobra izreklo zaradi umorov pomočnikov sodnih izvršiteljev, bo tudi on moral za zapahi preživeti 30 let. Zločin se je zgodil 24. februarja 2022 v vasi Škofija, kamor sta pomočnika sodnega izvršitelja prišla po nalogu šmarskega okrajnega sodišča, ki je že pred tem zarubilo osebni avto Citroën, last Krklečeve žene. Nameravala sta zgolj še realizirati sklep sodišča, ki je odredilo rubež, saj je bila za avto za naslednji dan razpisana dražba. Krklec jima avta ni hotel izročiti. Odšel je v hišo in se vrnil s pištolo. Eden od pomočnikov izvršiteljev ga je poškropil s solzivcem, dolžnik pa je vanj nameril pištolo in ga ustrelil, prav tako njegovo sodelavko, ki so jo hudo poškodovano odpeljali v bolnišnico, kjer je tudi ona še isti dan umrla.
Z odžagano roko računali na milijon evrov
Na 30 let zapora je bil lani na prvi stopnji obsojen tudi razvpiti Sebastien Abramov. Medijsko je postal znan zaradi afere odrezana roka, lani pa je bil obsojen zaradi umora Sare Veber, ki se je zgodil že 15. marca 2015 v hiši njenih staršev na Pernovem pri Žalcu. Abramov, ki se je takrat pisal še Colarič, je dekle ustrelil s polavtomatsko puško, v preiskavi in kasneje na sojenju pa se je zagovarjal, da se je puška sprožila po nesreči, ko jo je čistil. Celjsko sodišče mu je za umor določilo 27 let zapora, hkrati pa upoštevalo še več drugih kazni, za katere je bil pravnomočno obsojen - med njimi tudi zaradi goljufije v aferi odrezana roka -, in mu izreklo enotno kazen 30 let zapora.
Spomnimo, da se je preiskava umora iz leta 2015 v pravo smer razvila šele po izbruhu goljufije z odrezano roko, ki se je je Abramov s svojim dekletom Julijo Adlešič domislil štiri leta po umoru Sare Veber. Januarja 2019 si je Julija Adlešič na domu Abramovovega očeta na Velikem Osolniku za odškodnino zavarovalnic (šlo je za 1,2 milijona evrov) s krožno žago odrezala roko. Potem ko je na prvem sojenju zagotavljala, da si je roko z motorno žago odžagala ponesreči, je v ponovljenem sojenju skupaj z zaročencem Sebastienom Abramovom ter njegovimi starši priznala, da je šlo za poskus zavarovalniške goljufije. Obsojena je bila na leto in sedem mesecev zapora, Abramov na dve leti in pet mesecev, njegovi starši pa na pogojno kazen.
Tožilstvo štirikrat terjalo dosmrtni zapor
Za več umorov hkrati ali teroristična dejanja je v Sloveniji možno izreči tudi kazen dosmrtnega zapora, ki smo jo uzakonili leta 2008. Tožilstvo jo je predlagalo v štirih primerih, izrečena je bila samo enkrat: Silvu Drevenšku zaradi trojnega umora v Gerečji vasi, kar pa ni postalo pravnomočno. Višji sodniki so sodbo na dosmrtni zapor za Drevenška razveljavili zaradi procesne napake, ker je sodni senat ptujskega sodišča, ki je odločal o višini kazni, štel šest članov namesto pet.
Kot že omenjeno, je tožilstvo dosmrtni zapor neuspešno predlagalo tudi za Petra Gaspetija, krvnika svoje babice, dedka in strica, a je tudi zanj obveljala sodba na "zgolj" 30 let zapora.
Le poldrugo leto po uzakonitvi kazni dosmrtnega zapora je tožilstvo to kazen prvič predlagalo za Sežančanko Kristino Mislej, ki je marca 2009 umorila svoja otroka. Sodišče predlogu ni sledilo. Mislejeva je bila kaznovana s po 14 leti za smrt vsakega otroka, izrečena ji je bila enotna kazen 20 let zapora, ki jo prestaja na Hrvaškem.
Kazen dosmrtnega zapora je tožilstvo terjalo tudi za kitajskega državljana Wu Zuxionga, ki je junija 2010 na Ižanki v Ljubljani z motiko do neprepoznavnosti poškodoval lastnika kitajske restavracije, pri katerih je bil zaposlen, a sta ga odpustila. Tudi v tem primeru sodišče ni sledilo tožilstvu. Na prvi stopnji je bil obsojen na 20 let zapora, kar sta višje in vrhovno sodišče zvišali na 30 let. Prestal je le tretjino kazni, saj je pred tremi leti v zaporu zaradi bolezni umrl.
