Zora Štok
V senci tihotapljenja droge, ki še vedno velja za najbolj donosen kriminalni posel, tihotapljenja orožja in ljudi (migrantov, žensk za prostitucijo, celo otrok, pa moških, ki jih prisilijo v različna dela kot sužnje) ter spletnega kriminala poteka še ena izjemno donosna kriminalna dejavnost, o kateri se bolj malo piše. Predvsem zato, ker za posledico nima žrtev kriminala v klasičnem smislu, tudi končni odjemalci so zadovoljni, saj ceneje pridejo do tistega, kar potrebujejo, na koncu je oškodovan "le" državni proračun. Gre za tihotapljenje in ponarejanje cigaret. Oziroma za črni trg tobaka in proizvodnje ter preprodaje cigaret znanih blagovnih znamk.
Po oceni Europola kriminalne združbe zgolj v Evropi z nezakonitimi posli, povezanimi s tobakom in cigaretami, letno obrnejo okoli deset milijard evrov. Vsota, za katero se splača nekoliko potruditi in organizirati mrežo od pridelovalcev tobaka prek trgovcev do ilegalnih tovarn cigaret in na koncu tihotapcev, ki cigarete spravijo na trg. Organizatorji samo še poberejo smetano in uživajo v visokih zaslužkih.
Nečloveške delovne razmere
Zoper ilegalno trgovanje s cigaretami in tobakom se vrsto let trudi tudi Europol, evropsko policijsko združenje. V minulih nekaj letih so v več evropskih državah odkrili in onemogočili delovanje več tovarn, v katerih so izdelovali ponaredke znanih cigaretnih znamk ali pa so na tržišče spravljale cenene cigarete, ki so v Evropo prispele s Kitajskega. Nazadnje je španska policija sredi letošnjega februarja v Španiji razkrila mednarodno kriminalno združbo, ki je skrbela za proizvodnjo in distribucijo ponaredkov. Bunker, v katerem je skupina moških pod prisilo izdelovala cigarete, je bil vkopan štiri metre globoko pod površjem zemlje.
Posel so organizirali pripadniki mednarodne kriminalne združbe, pri razkritju delovanja so s špansko policijo in Europolom sodelovali še organi pregona iz Litve, Poljske in Velike Britanije. Na koncu preiskave se je pokazalo, da združba ni zgolj izdelovala ponaredkov cigaret znanih znamk, ampak je tudi trgovala z drogo.
Med racijo v omenjeni podzemni tovarni so policisti odkrili pravcato proizvodno verigo. Najprej je določeno število delavcev skrbelo za pripravo tobaka za proizvodnjo cigaret, v drugem prostoru pod isto streho pa so našli pravo proizvodno linijo. Zasegli so več kot tri milijone cigaret, pripravljenih za pakiranje in transport na evropski črni trg, 20 kg hašiša in 144 kg marihuane, več kosov orožja in GPS-naprave za sledenje.
Evropa
Skupaj naj bi kriminalne združbe v Evropi v letu 2018 na črni trg plasirale 43 milijard cigaret, proračuni evropskih držav naj bi bili zaradi tega ob skupno deset milijard evrov. Leta 2016 je veljala ocena o 48 milijardah prodanih cigaret na črnem trgu. Vendar pa črni trg cigaret ne pomeni le preprodaje ponarejenih cigaret, pač pa tudi prodajo originalnih cigaret, ki jih združbe v državah, kjer so poceni, kupijo legalno, jih brez ustreznih davkov uvozijo v določene države in to prikažejo kot namen nadaljnjega izvoza, potem pa jih seveda ne izvozijo, ampak jih po višjih cenah prodajajo v tej državi. Proračuni posameznih držav so tako oškodovani za desetine oziroma stotine milijonov evrov; za Slovenijo velja ocena, da je zaradi ilegalnega trga cigaret proračun ob 39 milijonov evrov v enem letu.
Leta 2016 je bilo v Evropi odkritih in zaprtih 55 tovarn, v katerih so izdelovali ponaredke cigaret znanih blagovnih znamk.
Ilegalni trg cigaret v Sloveniji
Po podatkih agencije KPMG, ki je opravila temeljito raziskavo ilegalnega cigaretnega trga v evropskih državah v letu 2016, je v Sloveniji tega leta delež ponarejenih cigaret znašal 8,6 odstotka vse porabe cigaret. Največji delež je na črni trg prispel iz držav zunaj Evropske unije, večinoma iz BiH (57 odstotkov), delno pa iz Srbije in Hrvaške. V vseh omenjenih državah je škatlica cigaret cenejša kot v Sloveniji. Pomemben del odjemalcev cigaret v Sloveniji so tujci, ugotavlja KPMG, predvsem Avstrijci in Madžari, saj so cigarete pri nas cenejše kot pri njih.
Francija
Cigarete ponarejajo tudi v številnih državah EU, ne samo v nečlanicah oziroma v vzhodnem delu stare celine. Tako je belgijska policija v sodelovanju s tamkajšnjo carino lani odkrila izjemno dobro opremljeni tovarni ponarejenih cigaret v okolici mest Namur in Charleroi. Ne samo, da so bile odlično opremljene proizvodne linije in prostori za pripravo tobaka, tudi bivalni prostori za zaposlene so bili zelo dobro opremljeni, z lastno kuhinjo in celo telovadnico so imeli na razpolago. Izplen racij na šestih lokacijah, ki so jih izvedli junija lani, je bil deset ton zaseženega tobaka in 23 milijonov cigaret, pripravljenih za prodajo, poleg tega so zasegli še veliko drugega, potrebnega za proizvodnjo ponarejenih cigaret: papir, filtre, folije za ovijanje škatlic, tiskalnike in stroje za pakiranje.
Poljska in Italija
Leto prej so organi pregona na Poljskem zasegli 39 milijonov ponarejenih cigaret, posel je potekal v sodelovanju italijanskih, britanskih in poljskih kriminalnih združb. Tem so preiskovalci več držav, ob koordinaciji Europola, sledili in proučevali njihovo delovanje več kot dve leti. Poleg zasega na Poljskem so v istem času več kot deset milijonov ponarejenih cigaret zasegli tudi v Padovi in Trstu. Tudi v teh primerih se je pokazalo, da združbe skrbijo ne le za ilegalno proizvodnjo in prodajo ponaredkov, ampak da z različnimi prijemi legalno proizvedene cigarete preprodajajo na način, da se izognejo plačilu davka.
Ker se v različnih ilegalnih poslih s tobakom in cigaretami obrača ogromno denarja, zbuja posebno skrb, opozarja Europol, da se na ta način, tako kot z umazanim denarjem od preprodaje drog, orožja in trgovine z ljudmi ter spletnega kriminala, financirajo različne teroristične skupine oziroma dejavnosti. Pokazalo se je namreč, da je del denarja od ilegalnega trgovanja s tobakom in cigaretami pred leti končal pri zloglasni Al Kaidi.
Svet
Da trgovanje s ponarejenimi cigaretami ni samo posel evropskih kriminalnih združb, temveč takšno trgovanje poznajo povsod po svetu, kažejo tudi izsledki preiskave skupine preiskovalnih novinarjev iz več držav. Potekala je pod okriljem Mednarodnega združenja preiskovalnih novinarjev, rezultati pa so skrb vzbujajoči. In ponujajo tudi odgovor na vprašanje, zakaj še tako stroga protikadilska zakonodaja ne daje želenih rezultatov. Kot so ugotovili preiskovalni novinarji, so bile v tihotapljenje cigaret na različne načine vpletene tudi nekatere največje svetovne tobačne korporacije. Da ne gre zgolj za ugibanja ali predvidevanja, kaže podatek, da sta na primer Philip Morris in Japan Tobacco International Evropski uniji oziroma njenim desetim članicam plačala 1,65 milijarde dolarjev kot nekakšno odškodnino zaradi vpletenosti tihotapljenja cigaret oziroma izogibanja plačilu davkov od prodaje cigaret.
V Kanadi so zaradi pomoči pri tihotapljenju cigaret oziroma izogibanja plačilu davka v začetku devetdesetih letih kaznovali družbi Rothamns Inc. in Imperial Tobacco Canada s skupno 1,2 milijarde ameriških dolarjev. Kar je pravzaprav drobiž, saj se je pokazalo, da so proračuni držav, v katerih je največ kadilcev in so potemtakem tudi glavni cilj tihotapcev oziroma tistih, ki se želijo izogniti davkom, letno oškodovani za skupno 40 do 50 milijard dolarjev. Med njimi je tudi Velika Britanija, saj je bila tamkajšnja največja tobačna družba Gallaher Tobacco že leta 2004 vpletena v preprodajo cigaret preko neke ciprske družbe z namenom izogniti se visokim britanskim davkom.
Simbolične kazni in Afrika
Tihotapci cigaret spretno izigravajo legalne poti prodaje originalnih cigaret, saj med transportom od tovarne do tržišča izgine okoli tretjina cigaret. Ta tretjina je potem predmet trgovanja na črnem trgu oziroma tisti del cigaret, za katerega se velike družbe izognejo plačilu davka, so ugotovili preiskovalni novinarji. In je potemtakem kazen, ki jo občasno plačajo v posameznih državah, mačji kašelj glede na dobiček. Glede na velike zaslužke - tako od legalnega posla največjih svetovnih proizvajalcev cigaret kot od tistega dela, ki kar izgine - ni nič čudnega, če združbam, ki obvladujejo cigaretni črni trg v vseh njegovih oblikah, ni mar za zdravje ljudi.
Že pred leti so na primer poskušali na mednarodni konferenci v Švici, na kateri so sodelovali poznavalci črnega trga cigaret, predstavniki carinskih služb in diplomati iz več kot 160 držav, doseči dogovor o preprečevanju tihotapljenja cigaret in ukrepih zoper črni trg, tudi z namenom zaščite zdravja ljudi po vsem svetu. A cilj ni bil dosežen, saj so predstavniki nekaterih držav zavlačevali s pogajanji in celo zavrnili podpis protokola. Ker so to storile Japonska in ZDA, je udeležencem postalo jasno, kakšna so ozadja, so v poročilu zapisali preiskovalni novinarji. Je pa dejstvo, so še dodali, da se črni trg s cigaretami v Evropi in zahodnih državah postopoma zmanjšuje, da pa je Afrika postala idealen teren za to dejavnost.
