Ključno pri rastlinski prehrani: Naj bo miza polna zdravja

V skrbi za zdravje in dobro počutje se običajno osredotočamo na način prehranjevanja. Kaj je tisto, kar najbolj ustreza našim potrebam, navadam? Koliko k izbiri načina prehranjevanja prispevajo različna prepričanja, koliko dejanske potrebe in upoštevanje sodobnih prehranskih smernic, ki naj bi temeljile na verodostojnih raziskavah? Vegani, vegetarijanci, vsejedci, frutarijanci so samo nekatere izmed kategorij, ki so se uveljavile, znotraj teh pa seveda najdemo številna priporočila in diete, ki jih velja upoštevati. Kakorkoli pa prehranske navade premetavamo sem ter tja, vse bolj se utrjuje prepričanje, da nam ni treba jesti toliko mesa, kot so mnogi še vedno navajeni, ampak bi veljalo razmisliti, da na krožnike damo več zelenjave, stročnic in žitaric. To seveda ne pomeni, da se morajo mesojedci in vsi ostali, ki mesa ne jedo, zaplesti v pravo besedno vojno, ki se včasih razplamti v debatah o primernosti uživanja mesa. Navsezadnje mesojedci niso sovražniki živali in njih mučitelji, kot jih skušajo predstaviti nekateri skrajni privrženci veganskega (in bolj redko vegetarijanskega) načina prehranjevanja, tako kot pristaši brezmesnih jedi niso nikakršni zafrustriranci, kot jih označujejo skrajneži z mesojede strani. Kompromisi so namreč vedno možni.

Eden takšnih je fleksitarijanstvo, ki zapoveduje uživanje živil pretežno rastlinskega izvora, z občasnim uživanjem živil živalskega izvora. Torej se privrženci fleksitarijanstva ne odpovedujejo ničemur, le razmerje živil je v večji meri v prid vegetarijanskemu načinu prehranjevanja. Torej le občasni "izleti" v svet mesojedcev.

Nekoliko podoben način prehranjevanja je tudi način prehranjevanja planted-based, ki se vse bolj uveljavlja tudi pri nas. Poenostavljeno rečeno bi lahko rekli, da je način planted-based manj rigorozen, omejujoč od veganstva in tudi vegetarijanstva, saj dopušča, tako kot fleksitarijanstvo, občasno uživanje živil živalskega izvora. Od veganstva se po nekaterih navedbah (health.harvard.edu na primer) razlikuje po tem, da ne priporoča predelane hrane, kot so na primer mesni in sirni nadomestki, kar veganstvo in vegetarijanstvo dopuščata. Ko se uživajo živila živalskega izvora, naj bo to pristna, čim manj predelana hrana. Ob tem prehranjevanje planted-based temelji na uživanju sadja, zelenjave, žitaric, stročnic, oreškov in semen, ki za prehrano potrebujejo minimalno predelavo, če sploh kakšno, zato živila ohranjajo vitamine in minerale, ki še kako koristijo človeškemu organizmu. Poleg tega zaradi možnosti kombiniranja z medom, jajci in še kakšnim živilom, ki ni rastlinskega izvora, omogoča številne načine priprave obrokov, ki vsebujejo vse, kar naše telo potrebuje. Ob tem je seveda tudi poudarek na sezonskih in lokalno pridelanih živilih.

Seveda pa preskok s pretežno mesne prehrane na tisto rastlinskega izvora za marsikoga ni enostaven. Mnogi so sicer že tako ali tako naveličani mesa in ga zaužijemo manj kot včasih, za nekatere pa še vedno ni spodobnega kosila ali večerje brez mesa. Za začetek morda velja upoštevati nasvet, da obroke pripravimo tako, da na krožniku ne prevladuje meso, pač pa zelenjava, dodamo lahko tudi stročnice in žitarice, ki bodo poleg beljakovin in ogljikovih hidratov organizmu zagotovile tudi dovolj vlaknin. In ni treba že prvi teden vsak dan preživeti brez mesa. Novega načina prehranjevanja se lotimo postopoma, zmerno. Obroki, pripravljeni s hrano rastlinskega izvora, naj bodo lepi tudi na oko, na krožnik ali v skledo sestavine naložimo tako, da so privlačne tudi na pogled, potresemo jih z zelišči ali semeni, ki bodo še dopolnila okus. Na številnih spletnih straneh je veliko nasvetov in receptov za pripravo obrokov za vsakršen način prehranjevanja, tako da ni razloga, da se ne lotimo tistega, ki nam najbolj ustreza. A se tega lotimo zmerno, počasi, korak za korakom, ker nenadna sprememba prehranjevalnih navad, če gremo iz ene skrajnosti v drugo, nam lahko povzroči več težav kot koristi. Tako nekateri v strahu, da bodo zaužili premalo kalorij glede na potrebe, začno pretiravati z dodajanjem oreškov in suhega sadja drugim sestavinam, ali pa za osvežilno solato pripravijo izdaten preliv.

Prehranjevanje s pretežno rastlinskimi živili ima številne koristne učinke. Izboljšala se bo prebava, manj bo možnosti za vnetne spremembe v telesu, okrepi se imunski sistem, imeli bomo več energije. Sčasoma se bomo tako navadili na prehrano, ki nam bo vsestransko koristila, ne da bi se čemurkoli odrekli, pa še telesno težo bomo ohranili. Kajti mnogim, ki so prehranjevalne navade spreminjali v želji po izgubi odvečnih kilogramov in se pri tem zatekali k različnim dietam, večinoma takšnim, ki so izločale določene vrste hrane, se je po začetnem uspehu in navdušenju zgodilo, da so se kilogrami vrnili hitreje, kot so jih izgubili. In tako v neskončnost, učinek jojo pač. Če pa prehranjevalne navade spreminjamo postopoma, korak za korakom, ne da bi se odrekli hrani, ki jo imamo radi, je uspeh na dolgi rok zagotovljen. In če pri tem zmanjšamo količino na krožnikih in damo nanje več drugih hranil, smo naredili nekaj tudi za okolje.

Pomisleki zaradi manj zaužitega mesa se pogosto pojavijo tudi zato, ker se mnogim še vedno zdi, da je hrana brez mesa dolgočasna. Kar seveda še zdaleč ne drži. Že res, da različne vrste mesa in rib zagotavljajo bogatejše jedilnike in še več kulinaričnega ustvarjanja, a včasih je lahko prav priprava izjemnih jedi brez mesa pravi izziv. Poletje, ki je tik pred vrati, je pravi čas, da se preizkusimo tudi na tem področju. Vrtovi in tržnice so polni lokalno pridelane hrane, predvsem seveda zelenjave in z malo domišljije se lahko lotimo ustvarjanja v kuhinji. Stročnice in žitarice so prav tako na dosegu roke, krompir, sladki krompir, topinambur in še kakšna gomoljnica prav tako. Tudi z rižem, ajdovo kašo in čičeriko ter različnimi vrstami leč nam ne bo dolgčas, vsestransko sta uporabna tudi bulgur in kvinoja. Z obiljem svežih zelišč, ki prav tako uspevajo v tem letnem času, prav tako lahko obogatimo vsakdanji ali malo bolj svečan obrok. Kakorkoli, z mesom ali brez mesa, hrana ni nikdar dolgočasna.