Za mnoge je vrtnarjenje sproščujoča dejavnost – umirjen način preživljanja prostega časa pod milim nebom, seveda v lepem vremenu. A ta priljubljen hobi se včasih lahko spremeni v precej nevarno prostočasno dejavnost, kar bi lahko povedali tudi zdravniki na urgentni medicini. Tam imajo namreč opravka s celo vrsto izrednih stanj in poškodb, ki so posledice vrtnarjenja. Na eni strani so poškodbe posledica uporabe rezalnih pripomočkov - rane na nogah, povzročene s kosilnicami in vrtnimi vilami. Na drugi so padci z lestev, rane na glavi zaradi padcev na beton. Tudi v preteklosti je bilo lahko vrtnarjenje precej nevarno za zdravje. Eden od prvih pacientov, ki so jih zdravili s penicilinom, je bil policist, ki je menda utrpel sepso, potem ko se je zbodel na trnu vrtnice. Nekoč je bila lahko že najmanjša rana za človeka usodna. In kaže, da se lahko to zgodi celo danes – neka Britanka je nedavno umrla zaradi sepse, do katere je prišlo, potem ko se je med vrtnarjenjem popraskala po roki.
Toda to niso edine nevarnosti, ki na nas prežijo na vrtu. Ko se boste naslednjič odpravili na vrt, da bi prekopali kakšno gredo ali zalili rastline, bodite pozorni, saj se "vrtne nesreče" ne dogajajo le daleč stran.
4 nevarnost, na katere še niste pomislili
Prva nevarnost je tetanus. Tetanus je zelo nadležna bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijo Clostridium tetani. Prvi znaki bolezni so povišana telesna temperatura, glavobol, občutek okorelosti, najprej v žvekalnih mišicah, nato pa še v mišicah okončin, vratu in hrbta. Sledijo boleči krči drugih mišic telesa. Če so prizadete mišice grla ali dihalne mišice, lahko pride do motenj dihanja in celo do zadušitve. Mnogi povezujejo tetanus s predmeti, kot so rjasti žeblji. Toda ta presenetljivo pogost organizem najdemo tudi v prsti, zlasti pognojeni. Vrtnice imajo rade pognojeno prst, zato so lahko usodne, če se zbodemo na njihovih trnih. Na srečo je cepljenje proti tetanusu del obveznega programa cepljenja. Pri ljudeh, ki niso cepljeni proti tetanusu, je lahko stopnja smrtnosti višja tudi za 50 odstotkov. Zato je zelo pomembno, da preverite, če morda potrebujete revakcinacijo.
Druga nevarnost so bakterije in glive. V vreči s kompostom se skriva legionela. Ta bakterija lahko povzroči bolezen, ki ji pravimo legionarska bolezen oziroma legioneloza. Še posebej nevarna je za starostnike in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Če jo vdihnemo, lahko povzroči hudo pljučnico, ki se velikokrat konča s smrtjo. Topla, stoječa voda, uporabljena pri procesu kompostiranja, je zelo ugodno okolje za rast in bohotenje legionele. Toda nevaren ni le v vrečah pakirani kompost. Tudi doma narejeni kompost je poln raznih bakterij in gliv, ki pa, če je kompost pravilno shranjen, večinoma niso nevarne. Ko je zunaj vroče, se rada razbohoti gliva Aspergillus. V dihalnih poteh lahko povzroči poškodbe pljuč in bronhijev. Spore plesni lahko pri nekaterih ljudeh izzovejo tudi alergije ali stanje, znano kot ekstrinzični alergijski alveolitis ali "farmarska pljuča". Najpogosteje je posledica izpostavljenosti plesnivemu senu, lahko pa tudi izpostavljenosti kompostu.
Poskrbite za varnost na vrtu!
Leptospira je tretja nevarnost. Je bakterija, ki jo lahko najdemo v vodi, okuženi s podganjim urinom. Ker si podgane rade ustvarijo bivališča v bližini ljudi, bi morali biti med vrtnarjenjem še posebno previdni ob ribnikih in sodih z deževnico. Leptospira lahko povzroči leptospirozo. Gre za precej neprijetno stanje, za katero so značilni glavobol, povišana telesna temperatura, mrazenje, bruhanje, zlatenica, pozneje pa tudi odpoved jeter in ledvic ter meningitis.
Nevarna so lahko tudi električna orodja. Čeprav nam precej olajšajo delo na vrtu, so pogosto tudi vzrok za poškodbe. Električne škarje so sicer odličen način za obrezovanje dreves in grmov, a se z njimi tudi hitro poškodujemo. Preden se lotite pospravljanja porezanih vej, se prepričajte, da so res izklopljene. Z električnimi škarjami in kosilnicami lahko tudi hitro prerežemo električni kabel, posledica česar je velikokrat smrt zaradi električnega udara. Električna orodja so lahko usodna tudi tedaj, če pademo z lestve in če je vrt prepreden z električnimi kabli. Tedaj se je njihovi uporabi najbolje izogniti.
Zato poskrbite za svojo varnost! Pred vrtnarjenjem očistite in pokrijete svoje rane, če jih imate. Pravočasno poskrbite za revakcinacijo (zlasti proti tetanusu). Vreče s kompostom odpirajte stran od obraza. Ne privabljate podgan z odlaganjem kuhane hrane v kompostnik. Pokrivajte sode z deževnico. Redno nastavljate pasti proti zajedavcem. Prepričajte se, da lestev stoji trdno na ravnih tleh in stran od električne napeljave. Občudujte divje živali, vendar se jim ne približujte.
In še zadnji nasvet: Če nameravate speči svoje vrtnine na žaru na vrtu, se prepričajte, da za netenje ognja ne boste uporabili vnetljivih tekočin. Za vsak primer imejte v bližini gasilni aparat. Vrtnarjenje je osrečujoč in zdrav hobi, a ne pozabite poskrbeti za varnost.
