V Saalbachu ponujajo najdaljšo smučarsko preizkušnjo v Alpah

Sploh ne vidim smisla v tem Izzivu (The Challenge v izvirniku, op. p.)! Cel dan smučaš, menjaš sedežnice in gondole, z vrha na vrh, vsakič po drugi progi - saj je zanimivo, ampak tudi zelo naporno, tako da priznam, da smo šli popoldne raje na štrudelj, kot da bi končali izziv ... Tako je povedal izčrpani slovenski smučar Voranc, ki se je s kolegi udeležil najdaljše smučarske preizkušnje v Alpah. V avstrijskem Saalbachu imajo namreč preizkušnjo za smučarje, ki ji pravijo The Challenge in v okviru katere presmučaš v enem dnevu 65 kilometrov, zamenjaš 32 žičnic in premagaš 12.400 metrov nadmorske višine. Ja, v Saalbachu je vse na veliko!

Lokalni smučarski klub je nastal pred več kot sto leti, tako da ima Saalbach res dolgo tradicijo zimskih športov. Saalbach Hinterglemm Leogang Fieberbrunn je dolgo ime tega v vseh pogledih ogromnega smučišča, ki leži v deželah Salzburg in Tirolska, v treh vaseh, in ima kar 270 kilometrov smučarskih prog, 70 modernih žičnic (ki poskrbijo za to, da prismučate do čisto povsod, celo čisto kratke povezovalne žičnice z gondolami so umestili tja, kjer je bilo pred leti potrebno malo "štancanja") in 60 koč, ki imajo večinoma tudi čudovite terase, kjer se lahko nastavljate soncu. To je vsekakor dovolj, da se to smučišče uvršča v avstrijski vrh - glede na raznolikost prog verjetno kar na prvo mesto. Ne gre namreč samo za število prog, pomembno je tudi, da so tako raznolike, da na njih lahko uživajo tako začetniki kot izkušeni smučarji.

Več kot smučanje

Prednost tako ogromnega smučišča je tudi ta, da lahko v vsakem trenutku izbirate med progami na soncu ali tistimi v senčni legi, odvisno pač od tega, ali imate raje malo trši ali mehkejši sneg. Vsekakor pa je snega povsod dovolj, saj imajo naprave za umetni sneg na vseh progah. V prihodnjih letih se bodo povezali še s smučiščem Zell am See, kar pomeni, da bodo smučarji lahko uživali na kar 408 kilometrih smučarskih prog in več kot 120 žičnicah! Takrat bo to največje smučišče v Avstriji in eno največjih v Evropi. To pa je tudi edina novost, ki jo načrtujejo, sicer pa je že zdaj dovolj prog - celo za tekmovalne smučarje, zato se ni čuditi, da imajo redno tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju, leta 2025 pa bo tam tudi svetovno prvenstvo.

"Naš fokus v prihodnje ni graditi na večjem območju in ga širiti, ampak ohraniti kvaliteto, več udobja, boljše žičnice," pravi Karin Pasterer, predstavnica za medije, ki rada poudari, da imajo tudi pestro ponudbo za tiste, ki bi radi še kaj drugega, kot le smučali. Jahanje, adrenalinski park, sprehodi po zimski pravljici ali planinarjenje celo leto (s posebno joker vozovnico imate brezplačen prevoz z gondolo, tako da lahko tudi poleti začnete pohode na katerem od vrhov, brezplačen pa je prav tako javni prevoz), hoja s krplji, turno smučanje, kolesarjenje (imajo izvrstne proge za downhill), velnes in še bi lahko naštevali aktivnosti, ki jih ponujajo v tem alpskem raju.

Saalbach ponuja tudi dobro nočno življenje - ampak v času covida se lokali zaprejo ob 22. uri, tako da je ta zima malo drugačna. A za domačine še vedno boljša od lanske, ko so bili zaprti vsi hoteli in so se lahko smučali samo domačini. "Januarja je sicer zatišje, vendar vidimo, da se gosti počasi vračajo, in za to smo res hvaležni," doda Pastererjeva.

Lengauer Hof

Tako kot so raznolike proge, je raznovrstna tudi ponudba. In če po eni strani ne manjka niti nočnih klubov, si lahko ljubitelji miru izberejo nastanitev na koncu doline, kjer samo kak avto ali avtobus zmoti tišino neokrnjene narave. Eden takšnih hotelov na koncu doline Saalbach- Hinterglemm je hotel Lengauer Hof v lasti družine Breitfuss. "Moj stari oče je prišel sem leta 1931, začel je s kmetijo in nekaj posteljami. Po drugi svetovni vojni je posel prevzel moj oče. Pred 30 leti smo stavbo obnovili in uredili hotel, ki je v prvi vrsti namenjen družinam in otrokom, ker smo tu na koncu vasi in je zelo mirno. Zadnja desetletja hotel vodiva z ženo Caroline, sin Johannes je postal šef kuhinje, mlajši George pa študira šport in turizem v Inssbrucku," ponosno pove Robert Breitfuss, ki redno prejema pohvale zaradi kuhinje, saj njegov sin skrbi, da je ponudba na vrhunskem nivoju.

"Že pri dvanajstih je rekel, da ga zanima kuhinja, zato je šel v kuharsko šolo, pet let se je izobraževal za velnes turizem in kulinariko. Pred nekaj leti mi je predlagal, da greva do kmetov in poiščeva najboljše ekološke pridelovalce. Tako imamo jajca z bio farme, mleko, meso z okoliških kmetij … Ko dobite mleko, meso in drugo neposredno s kmetij, veste, kaj je na mizi. Med sezonami se sinova rada učita, zato se še vedno udeležujeta raznih tečajev in usposabljanj. Za Johannesa ni noben problem, če si gost želi vegansko, brezglutensko ali kakršnokoli posebno hrano," ga pohvali ponosni oče, ki je praktično ves čas prisoten v hotelu.

Tudi sicer je v Avstriji kup hotelov, v katerih sodelujejo cele družine, in je običajno, da boste prej našli lastnika kot njihove zaposlene. Verjetno zato vse deluje brezhibno, v nasprotju z mnogimi našimi podjetniki, ki mislijo, da je dovolj, da so lastniki objekta in da bo tudi najeta delovna sila poskrbela za goste enako kvalitetno, kar se seveda v praksi ne izkaže najbolje.

Z roko v roki

V Sloveniji je žal običajno tako, da si podjetniki med sabo raje nagajajo, kot si pomagajo, v Avstriji pa je praksa prej obratna. Tudi Robert je nadvse zadovoljen s sodelovanjem z lastniki gondol, turistično organizacijo … "Delamo z roko v roki. V dolini se nas 90 odstotkov ukvarja s turizmom, 10 odstotkov pa je gradbenih podjetij, ki gradijo in renovirajo hotele," se smeji in tako še bolj poudari, da pač morajo sodelovati, saj so vsi odvisni od tega, da bodo turisti še naprej radi prihajali k njim; v visoki sezoni jih je običajno okoli 25 tisoč.

Poletna sezona je še bolj pomembna kot zimska, tudi zato, ker so takrat počitnice daljše. Ampak do takrat bo gotovo še na tisoče smučarjev dirjalo po čudovitih belih strminah, ki se jih ne moreš naveličati, saj je prog res veliko.