Zvezdana Bercko
Mineva 100 let od rojstva ameriške igralke in pevke Judy Garland, ki je zaslovela po vsem svetu z vlogo Doroteje v filmu Čarovnik iz Oza, posnetem že leta 1939, v katerem je zapela pesem Over the Rainbow (Za mavrico). Imela je sijajno igralsko in pevsko kariero, velja za največjo zvezdo zlate dobe hollywoodskega muzikala. A prav Hollywood jo je tudi uničil. Nesrečna v zasebnem življenju si je v primežu odvisnosti, v katerega so jo namensko potisnili, v 47. letu starosti verjetno sama vzela življenje.
Kot Frances Ethel Gumm se je rodila 10. junija 1922 v Grand Rapidsu v ameriški zvezni državi Minnesota. Njen oče je bil igralec v potujočem gledališču, tako je prvič stopila na gledališki oder, ko je imela komaj dve leti. Pozneje je nastopala s sestrami v skupini The Gumm Sisters, leta 1934 so se preimenovale v The Garland Sisters. O tem, zakaj so se odločile za ta priimek, kroži več različic, Frances je takrat spremenila tudi svoje ime v Judy, zgledovala se je po priljubljeni popevki.
Njeno kariero je usmerjala ambiciozna mati, ki ji je menda že desetletni dajala uspavala, da je lažje zaspala. Pri trinajstih letih je Judy začela igrati v filmskih muzikalih in komedijah, že takrat je tudi podpisala pogodbo s studiem MGM, čeprav je bila prestara za otroške vloge in premlada za zvezdniške. Prav tako ni izstopala po videzu, bila je običajno dekle iz soseščine, zlasti v primerjavi z mladimi Avo Gardner, Lano Turner in Elizabeth Taylor, ki so že kot najstnice pritegovale poglede. Odgovorni v studiu so menili, da je Judy predebela, zato so ji odredili strogo dieto. Judy je bila ves čas lačna in vedno manj samozavestna. K temu je veliko pripomogel tudi režiser Charles Walters, ki ji je nadel vzdevek "grdi raček filmske industrije". Da bi zdržala pritisk in shujšala, so ji odgovorni pri MGM začeli dajati uspavala in amfetamine.
Kaj je za mavrico
Ko je bila stara 16 let, so jo pri MGM izbrali za vlogo Doroteje v filmu Čarovnik iz Oza. Producenti so sicer v tej vlogi želeli Shirley Temple, vendar ji konkurenčni studio 20th Century Fox ni dovolil nastopiti. Tako je glavno vlogo v filmu, posnetem po delu za otroke ameriškega pisatelja Lymana Franka Bauma, dobila Judy. Še danes iz filma odzvanja znameniti napev deklice Doroteje, ki si želi bega iz revnega, sivega Kansasa, kjer živi pri teti Emi in stricu Henryju: "Somewhere, over the rainbow, skies are blue./And the dreams that you dare to dream really do come true. Nekje tam za mavrico je modro nebo./In sanje, ki si jih upaš sanjati, se uresničijo." Željo po spremembi deklici Doroteji uresniči tornado, ki jo skupaj z zvestim psičkom Totom popelje v čudežno deželo.
Sanje, ki si jih upaš sanjati, se uresničijo
Tam Doroteja sreča dobro čarovnico, ki jo napoti k mogočnemu čarovniku Ozu iz Smaragdnega mesta, da bi ji pomagal priti nazaj v Kansas. Na poti Doroteja in Toto sprva srečata Strašilo, ki bi rado pri Ozu izprosilo pamet, nato še Pločevinka, ki bi rad okrepil svoje čute, in leva, ki bi rad postal neustrašen. Zgodba o prijateljstvu, ki se stke med njimi, je znana, prav tako kot uvodna pesem pa so se mnogim v spomin zapisale tudi dekličine končne besede: "Nikjer ni tako lepo kot doma."
Film, ki je premiero doživel 25. avgusta 1939, takrat ni bil deležen večjega zanimanja. Na režiserskem stolčku se je med njegovim nastajanjem izmenjalo več režiserjev, Victor Fleming, ki je danes podpisan pod režijo, pa naj bi projekt opustil po nekaj mesecih zaradi snemanja z desetimi oskarji nagrajenega filma V vrtincu. A danes je Čarovnik iz Oza klasika, ki je bila navdih številnim. Elton John je svoj album naslovil Goodbye Yellow Brick Road (Zbogom, rumena tlakovana cesta), Salman Rushdie pa je v svojem eseju o filmu iz leta 1992 zapisal, da je bil Čarovnik iz Oza njegova prva literarna referenca. Prav tako je delo navdihovalo Davida Lyncha, ki je v filmih, kot so Twin Peaks, Mulholland Drive in Modri žamet, junake rad prestavljal v druge svetove.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
- Judy Garland je bila visoka samo 150 centimetrov. Sama je menila, da je neprivlačna.
- Velja za največjo zvezdnico zlatega obdobja hollywoodskih muzikalov.
- Znamenita pesem Za mavrico bi bila skoraj izrezana iz končne različice filma.
- Že v času življenja je bila prepoznavna ikona gejevskega gibanja, za gejevsko kulturo ima skladba Za mavrico danes kultni pomen.
- Teden dni po njeni smrti so izbruhnili neredi v gejevskem lokalu Stonewall Inn v New Yorku, ki so prerasli v večdnevne demonstracije, ki veljajo za začetek boja za pravice LGBT-oseb in parad ponosa.
Danes je Doroteja razumljena tudi kot ikona vseh, ki ne čutijo pripadnosti z nikomer - migrantov, istospolno usmerjenih in sanjačev -, skratka vseh tistih, ki so si v življenju kadarkoli zaželeli, da bi pobegnili v neki drug, boljši svet.
Delovati je morala kot ura
Judy Garland je v 45 let dolgi karieri zaigrala v skoraj 40 filmih. Med snemanjem filma Srečajva se v St. Louisu se je zaljubila v režiserja Vincenta Minnellija, ki je postal njen drugi mož. Zakoncema se je rodila hčerka, kasneje slovita igralka Liza Minnelli. Iz tretjega zakona s Sidneyjem Luftom pa je imela hčerko Lorno Luft, ki je tudi igralka, in sina. Po filmu Velikonočna parada, edinem, v katerem je zaigrala s Fredom Astairom in ki je bil njena prva res velika finančna uspešnica, je postajalo vse bolj očitno, da je zasvojena z uspavalnimi tabletami in sredstvi proti bolečinam. A te so ji že od mladih nog dajali v studiu in s tem nadaljevali vse do njene smrti. "Če je bila v težavah ali so mislili, da je v težavah, so ji dali tablete. Da bi jo poživili ali upočasnili. Delovati je morala kot ura," je povedal filmski kritik Roger Ebert.
Imela je tudi težave z alkoholom, zaradi česar je bila večkrat na zdravljenju. Po vrnitvi v Hollywood je leta 1954 posnela film Zvezda je rojena, za katerega je sama, tako kot vsi ljubitelji filmov, pričakovala oskarja za glavno žensko vlogo, a kipec je tisto leto dobila Grace Kelly za Podeželsko dekle. Nekaj let kasneje je bila nominirana za oskarja za stranko vlogo v filmu Sojenje v Nürnbergu, a je tudi takrat ostala praznih rok.
Oskar za upodobitev Judy Garland
Judy Garland nikoli ni dobila oskarja, dobila pa ga je Renee Zellweger za vlogo, v kateri je upodobila zadnje leto življenja te hollywoodske ikone. Judy, biografska drama v režiji Ruperta Goolda, priredba broadwayske predstave Konec mavrice Petra Quilterja, je postavljena v konec leta 1968, ko je Judy Garland pevka, krhka in izčrpana, prispela v London. Bila je psihično strta in fizično izžeta - med drugim je bila v nenehnem v sporu z menedžerjem, imela je finančne težave, v tem času pa je spoznala tudi svojega petega moža, glasbenika Mickeyja Deansa. Prikazani so zadnji meseci njenega življenja, ko se je pripravljala na razprodane nastope v klubu Talk of the town, ki je danes preurejen v kazino Hippodrome.
Tudi zgodba o čarovniku iz Oza iz knjige Lymana Franka Bauma je skozi leta doživela več priredb za velike in male zaslone, najbolj znan pa je filmski muzikal iz leta 1939, v katerem je nastopila Judy Garland. Zdaj je v pripravi nova ekranizacija, ki jo bo za produkcijsko družbo New Line Cinema režirala Nicole Kassell.
Uspešna je bila tudi kot pevka. Posnela je več glasbenih albumov in nastopala na turnejah po Evropi in ZDA. Že vse od pojava televizije sredi 50. let se je veliko pojavljala tudi v tem mediju, imela je tedensko oddajo The Judy Garland Show, v kateri je gostila tudi Deana Martina in Franka Sinatro.
Po dolgoletni uspešni karieri je zapadla v hudo osebno krizo. Škandali, konflikti v osebnih odnosih, pet neuspelih zakonov so jo sesuli. Pod vplivom različnih substanc je večkrat skušala storiti samomor. Umrla je zaradi prevelikega odmerka uspaval 22. junija leta 1969 v Londonu v starosti 47 let. Mrliški oglednik je sicer ocenil, da je prevelik odmerek vzela nenamerno in da je bila njena smrt nesreča.
