Nasveti Miše Pušenjak: Da bo popoldansko vrtnarjenje zares prijetno

Letošnje vreme prinaša velik izziv vsem, ki želijo pridelovati zelenjavo zase, pa tudi za trg. Take izzive prenesejo samo rastline, pri katerih je vse drugo v redu, moti jih samo vreme. Prav hitro se deževno, oblačno, prehladno vreme lahko spremeni v vroče in suho. To bo dodaten izziv za vrtnine. Zato pa je treba na vrtu spet uporabiti znanje naših babic, ga posodobiti z novejšimi znanji, predvsem pa več razmišljati in se sproti prilagajati zahtevam vremena. Recepti ne bodo več zadoščali. Zadnjič smo spoznali nekaj osnovnih nasvetov, ki jih moramo upoštevati pri vrtnarjenju. Danes nadaljujejo z naslednjimi petimi priporočili za bolj zdrave vrtnine.

Razdalje med rastlinami

Mogoče je malo pozno za ta nasvet, a vseeno koristi v vsakem delu leta, ker na vrtu sejemo in presajamo ves čas. Mnogi v želji po večjem pridelku rastline preveč natlačijo na majhni površini. Nekateri si ne znajo predstavljati, da sadikica brstičnega ohrovta zraste v mogočno rastlino. Če so rastline preblizu skupaj, jemljejo druga drugi hrano, vse trpijo pomanjkanje. Potem je tudi njihova odpornost zelo nizka. V vremenu, kot je letos, predvsem pa potem v drugi polovici poletja in jeseni skoraj vedno gneča pomeni višjo vlago, s tem pa ugodne razmere za razvoj bolezni.

Pravilna razdalja je tista, ko se odrasle rastline med seboj dotikajo, se pa listi ne prekrivajo. Malo pomislite, kakšna je videti odrasla rastlina, pa ne boste zgrešili. Najpogosteje vidim težave v rastlinjakih in živčnicah. Paradižnik sadimo v rastlinjaku na razdalji 50 x 50 cm in v zamiku, jaz rečem na trikotnik, a potem mora biti med naslednjo dvojno vrsto vsaj 120 cm prostora. Zadnja leta vse pogosteje opažam tudi, da se sadi visok fižol pregosto. Na eno oporo damo največ 5 zrn močno rastočih sort, kot so maslenec, sivček, semenarna 22 in podobno, in res največ 8 zrn šibkeje rastočih sort. Med posameznimi oporami naj bo vsaj 50 cm prostora ali en dolg ženski korak, med vrstami pa 150 cm.

Zelo dobro se obnese tudi sajenje fižola na koruzo, kjer pa naj bodo na eni rastlini koruze največ tri rastline fižola. Sejemo pa ga k vsaki tretji rastlini koruze in v vsako tretjo vrsto koruze. Potem bo težav v jeseni s pegami, pegicami, lisami fižola veliko manj.

Zastirke

Zastirke pripomorejo k temu, da je plevelov manj, a še zdaleč niso samo to. Z zastiranjem tal pomagamo zemlji, ki je naše osnovno orodje. Pokrita tla ne trpijo tako zelo zaradi vremenskih neprilik, vetra, dežja, toče …, tudi pripekanje sončnih žarkov škodi zemlji, predvsem pa življenju v njej. Mikroorganizmi ne marajo sonca in vročine, zato se umaknejo v globino, korenine rastlin pa ostanejo brez njihove pomoči. Seveda pa tudi korenine rastlin ne delujejo dobro pri previsokih temperaturah zemlje.

Še ena prednost zastiranja tal pa je, da s tem varčujemo z vodo. Zdaj že vemo, da je namakanje za pridelavo vrtnin tako na večjih površinah kot na vrtovih nujno. Vsako leto se srečamo s krajšim ali daljšim obdobjem, ko vrtninam vode manjka. Zastirke lahko znižajo porabo vodo tudi za 40 odstotkov.

Bodite pa vseeno pozorni na nekaj pomembnih lastnosti zastirk. Napisala sem že, da voda počasneje izhlapeva. Torej zdaj, ko je zemlja napita, zastirk še ne uporabimo. Naj se zemlja najprej dobro izsuši. Prav tako se zemlja pod zastirko počasneje segreva. Zato jo spomladi uporabimo šele takrat, ko je zemlja dovolj ogreta, poleti pa zgodaj zjutraj, ko je ohlajena. Če se v jeseni ponovno pričnejo močnejše padavine, zastirko po potrebi odstranimo do takrat, ko se zemlja primerno osuši.

Ne začenjamo prehitro

Koledar še vedno nekaj pomeni. Tudi v tem letu nam je narava pokazala, da se ne splača hiteti. Če sadimo rastline v mrzlo zemljo, rastejo počasi, zgubljajo energijo in s tem tudi odpornost, celo pridelek. Zato se spomladi vendarle držimo vseh datumov setve, ki so veljali nekdaj. Za tiste, ki se vam vedno mudi, pa predlagam rastlinjak, kjer se delo lahko začne vsaj mesec dni bolj zgodaj. Tam tudi lažje prebodimo noč ali dve prenizkih temperatur. Pa še en način je, kako si popoldanski vrtnarji lahko ves čas pridelujejo sveže vitamine in minerale, obenem pa se zabavajo tudi z otroki. To je setev mikrozelenjave. V lončke sproti sejemo v bistvu kar vso zelenjavo. Vsaka ima svoj namen. Ko se oblikujejo prvi pravi listi, različno je pri različnih zelenjadnicah, pa se rastlinice preprosto porežejo in uporabijo kot dodatek jedem. Seveda ima vsaka rastlina svoj namen, a tako na povsem enostaven način pridemo do vseh koristnih hranilnih sestavin, ki jih rastlina podari semenu, da bo kalček hitro zrasel. Lahko si naredimo tudi kalčke, a postopek je pogosto bolj zapleten.

Visoke grede

V veliko pomoč popoldanskim vrtnarjem so zagotovo visoke grede. Predstavljajo določen strošek, da jih postavimo. A kasneje z njimi skoraj ni dela. Ne gnojimo, samo vsako pomlad dodamo nekaj zemlje. Sproti kupujemo sadike, s katerimi zapolnimo vsak prazen prostor. Ni plevelov, z malo truda tudi ni polžev, ki so največja težava na vrtovih. Pridelek pa je občutno višji. Slaba stran je le, da je treba visoko gredo vsakih nekaj let sestaviti na novo. Toplo priporočam pridelavo vrtnin na visokih gredah vsem, ki nimajo veliko časa, pa imajo vendarle veselje in željo po pridelavi lastne hrane. Visoke grede lahko postavimo tudi na terasah in dovolj velikih balkonih. Prav tako lahko zanje izkoristimo zemljo, ki smo jo z gradbenim materialom, s parkiranjem avtomobilov ali kako drugače uničili in na njej v zemlji pridelava ne bi bila uspešna.

Vrtnine na balkonih in terasah

Za vse, ki menijo, da si sami ne morejo pridelati nekaj zelenjave, ker živijo v bloku, naj povem, da nimajo prav. Kar nekaj sprotne zelenjave se da pridelati v loncih. Potrebujemo samo dobro voljo. Že kar nekaj let dobimo celo nekatere sorte, ki so namenjene prav temu. Čudovit balkonski paradižnik, ki se lepo poveša in ga lahko v koritih kombiniramo celo z cvetlicami. Snack (mini) paprika in kumare so lepe in odličnega okusa, vsekakor bodo okras na vsakem balkonu. Solata je lahko tudi barvita in pisana. Tudi blitva, če jo kombiniramo z novozelandsko špinačo, je lahko lepa, okrasnega značaja in seveda koristna. Pa sem zdaj naštela samo nekaj malenkosti, ki jih lahko pridelamo sami tudi na majhnem delu na prostem. Potrebujemo samo lonce, zemljo, dobro voljo in sadike. Seveda pa še pet minut na dan, da rastline zalijemo.

Pridelava zelenjave sicer zahteva reden stik z rastlinami, a vendarle se da nekatere vrtnine pridelovati tudi samo popoldan ali celo čez vikend. Tako vsaj vemo, kaj jemo.