St. Maarten, Nizozemski Antili. Hud potres nedaleč od Kajmanskih otokov sem k sreči prehitel za nekaj dni in tako danes že mirno vedrim v oazi vzhodnih Karibov, kjer je rast vinske trte ali pridelava vin velika neznanka. Hm, kako zelo nepredvidljiv je ta novi svet ... Že Kolumb jo je leta 1492 pihnil proti njemu, kar nam daje odlično izhodišče, da izraz temeljito umestimo tudi v vinski ocean. V vinski stroki pogosto uporabimo dva termina enogeografije: stari in novi svet. V vrečo starega sveta spada celotna vinska Evropa, ki velja za najpomembnejši enološki kontinent. V novi svet uvrščamo vse ostale kontinente skupaj, ki še vedno pridelajo manj vina kot Evropa.
Torej 55 odstotkov vseh vinogradov našega planeta je še vedno v Evropi, preostanek na vseh kontinentih skupaj. Prve tri največje pridelovalke vina so še vedno evropske države, Italija, Francija in Španija. Trinajst odstotkov vseh vinogradov sveta je v Španiji, kar ji daje matadorsko titulo dežele z največjo vinogradniško površino.
In okušanje slastne kapljice? No ja, največ vina na prebivalca okusijo v Vatikanu in kdo ve, morda je ravno zaradi tega Trg svetega Petra vselej tako poln. Sledijo Andora, Hrvaška in seveda Slovenija. Vsi velikani nam zrejo v rep.
Več kot pol vseh vinogradov je evropskih
ZDA
S tokratnim tekstom odpiram znane regije novega sveta, ki bodo v prihodnosti natančneje predstavljene. Začnimo v ZDA in v tokratni ediciji z nekaterimi dejstvi.
Zgodovina pridelave vina v ZDA sega daleč v čase, ko so prvi Evropejci odkrivali območja severnega dela, ki so ga poimenovali Vinland, in to ravno zaradi množičnega števila različnih vinskih trt. A kaj hitro so ugotovili, da vino, pridelano z domačimi trtami, še zdaleč ne dosega arome in kvalitete, znane doma v Evropi. Prva dokumentirana posaditev trte na današnjem ozemlju ZDA sega v leto 1629, natančneje v Seneceu, danes San Antonio v Novi Mehiki. Šele odkritje domače trte catawba iz roda Vitis labrusca (leta 1802) je vodilo v začetke uspešnega vinogradništva v Ohiu. Pravi preboj je povzročil Nicholas Longworth, ki je do leta 1842 posadil veliko območje Catawbe in proizvajal prvo peneče se vino, katerega dobro ime in posebna aroma sta dosegla tudi Evropo. Žal sta kmalu sledili trtna uš, ki je sicer najmočneje opustošila Kalifornijo, in kasneje prohibicija, ki je v petih letih poskrbela, da so ogromne površine vinogradov propadle. Kriza je trajala kar 13 let in je imela dolgoročne posledice, saj so preživeli le manjši vinogradniki na območju Kalifornije in New Yorka. Danes je v ZDA vinska proizvodnja prisotna v skoraj vsaki državi, tudi na Aljaski. Čeprav gre za večinoma manjše vinske kleti, je treba izpostaviti večje vinorodne pokrajine. Kalifornija, New York, Oregon in Washington so tiste, v katerih je največja proizvodnja vin, a med njimi ima daleč največji izplen ravno prva.
Kalifornija
Kalifornija je izjemno obsežno vinsko območje, ki se razteza vse od San Francisca do San Diega in ima izjemne klimatske razmere, ki vključujejo tako sončne dni kot tudi veter in hlad Pacifika ter temperaturna nihanja, skratka izjemne naravne danosti za rast vrhunske trte. Vina Kalifornije morajo vsebovati 100-odstotni delež grozdja iz Kalifornije. Najpogostejše sorte so sauvignon blanc, chardonnay, modri pinot, cabernet sauvignon in zinfandel.
