Z ljubljanskim Kolosejem je zraslo več generacij filmskih gledalk in gledalcev v prestolnici.
Novico o tem, da je 14. marca vrata dokončno zaprl ljubljanski Kolosej, je marsikateri ljubitelj ali ljubiteljica filma, predvsem tisti iz osrednje Slovenije, sprejel s težkim srcem. V teh 22 letih se je v tej črni stavbi v BTC-ju zvrstilo nepregledno število filmov, premier in spremljevalnih dogodkov, predvsem pa se je stkalo ogromno spominov. Več generacij mladih gledalk in gledalcev je prav tam prvič vstopilo v kinodvorano ter s tem občutilo, kaj pomeni videti film na velikem platnu, v temi, obkrožen z drugimi filmskimi gledalci. Pa je šlo pri tem za podaljšek globalne krize gledanja filmov v kinematografih ali zgolj za posledico zgrešenih poslovnih odločitev ljubljanskega podjetja?