Pred stotimi leti je avstrijski pisatelj madžarskega rodu Felix Salten napisal zgodbo o življenju v gozdu. Napisal je roman o zakonih narave, o boju za preživetje v divjini, o samoti, o pomanjkanju, o pregonu, o krutosti preživetja v živalskem svetu. Roman je naslovil po osrednjem junaku srnjačku in ga poimenoval Bambi ter dodal podnaslov Življenjska pot v gozdu. Leta 1922 je Bambi izhajal v časopisnem podlistku dunajskega časopisa Neue Freie Presse, saj je pisatelj potreboval sprotno plačilo, leto kasneje je izšel v knjižni obliki in doživel nepričakovan uspeh.
Kako je nastal osladni družinski film
Čeprav nikoli ni bil namenjen otrokom, so ga dolga desetletja otroci po vsem svetu poznali po podobi Disneyjevega animiranega filmskega lika. V risanem filmu je bil Bambi ljubek mladiček, njegova zgodba pa prilagojena najmlajšim filmskim gledalcem. Knjigo je že leta 1927 v angleščino prevedel ameriški pisatelj Whittaker Chambers, a ker ni dobro obvladal avstrijske nemščine, je njegov prevod imel precej napak. Ob tem pa menda ni zajel Saltnove osebne in filozofske dileme v knjigi. Leta 1933 je pisatelj za zgolj tisoč dolarjev prodal kinematografske pravice za Bambija režiserju Sidneyju Franklinu, ta pa jih je predal na Disney Studios. Tako Salten od uspeha filma, ki je postal animirana klasika, ni imel dobička. Ga je pa videl leta 1942 v Zürichu in verjetno si ni predstavljal, da generacije kasneje Bambija ne bodo več povezovale z njegovim imenom. Nenazadnje je Walt Disney njegovo zgodbo preoblikoval v osladni družinski film. V resnici je Bambi globoka zgodba o brutalnem ravnanju z manjšinami, ki se jo lahko bere kot nemški razvojni roman ali pa eksistencialistično avtobiografijo. Salten je bil namreč madžarski Jud, ki je bil kljub uspešni karieri in preboju v dunajske elitistične intelektualne kroge pregnan iz Avstrije v Švico. To njegovo usodo lahko bralec odkriva tudi skozi zgodbo Bambija. Tudi Jacks Zipes, vodilni ameriški raziskovalec pravljic, v predgovoru novega prevoda ne dvomi. "Bambi je nedvomno Salten in Salten je Bambi."
To ni mladinska literatura
Na pobudo Jacka Zipesa je leta 2022 pri ameriški založbi Princeton University Press izšla nova izdaja Bambija, ki se v celoti naslanja na izvirnik. Prevedel ga je kar zaslužni profesor Zipes sam in okoliščine nastanka in pomen Bambija opisal v spremni besedi. K ilustriranju romana je povabil slovensko slikarko in ilustratorko Alenko Sottler, potem ko jo je spoznal njeno izjemno delo in svojevrsten slog. V začetku 50. let je v zbirki Sinji galeb roman izšel v prevodu Kristine Brenkove. Pred dnevi pa smo lahko še čisto svežo knjigo s prevodom Urške Černe in izjemnimi ilustracijami Alenke Sottler prelistali tudi v prostorih založbe Mladinska knjiga.
"Felix Salten oziroma Siegmund Salzmann je bil lovec, a ob tem je ljubil živali, čeprav se je kot član dunajske družbe udeleževal lova. Poletja je menda preživljal ob jezeru, se sprehajal in pisal - tam naj bi nastal Bambi. Med prevajanjem iz izvirnika sem začutila njegove dolge dneve in noči, ki jih je očitno moral v gozdu preživeti sam, saj sicer ne bi mogel tako natančno opisovati življenja živali in rastlin. Moral je prisluškovati gozdu, tudi jaz sem morala, da sem prav slišala, kar opisuje, in da sem lahko izbrala glagole za oglašanje živali," je o svoji izkušnji prevajanja romana povedala Urška Černe in opomnila, da Bambi v zgodbi ni dolgo mladič, zelo hitro postane nekaj drugega - najmočnejši samec, ki se ga drugi bojijo. "To ni mladinska literatura in s to izdajo bo knjiga dobila mesto na policah, kamor sodi. V knjigi je toliko realističnih opisov smrti živali, da bi jo težko uvrstili v mladinsko literaturo. To je živalski ekoroman. Zgodba vsebuje celo posttravmatski sindrom, saj se Bambi začne po tistem, ko skoraj umre, obnašati čudno in postane sitnoba. Je roman o preganjanih in o tem, da moraš za preživetje ostati sam, saj on zapusti družino, otroke, se umakne, da lahko preživi," je še med drugim povedala prevajalka.
Iz oči v oči s srnjakom
Da smo slovenski bralci dobili ta prevod, je v veliki meri zaslužna že omenjena lanskoletna izdaja založbe Princeton University Press in seveda ilustracije Alenke Sottler. O njeni specifičnosti priča že strmeča podoba Bambija na naslovnici.
Likovna urednica Tanja Komadina je v enajstih ilustracijah, kolikor jih ima knjiga, prepoznala nagovor realizma, saj skozi podobe začutimo, da se je treba učiti živeti in biti na preži. Jasna je tudi tesnoba živali ter poziv k čutenju narave in nenazadnje k občudovanju. Tako na primer črno-bele ilustracije ujamejo globoko tišino zime in začutimo lahko njihovo izpostavljenost v snegu, ko prestrašeno strmijo v bralca. Za to izkušnjo pa je zaslužna prav Sottlerjeva.
"Profesor Zipes menda nikoli prej ni bral izvirnega besedila Bambi. In ko ga je pred leti začel brati, je odkrival popolnoma drugačno zgodbo in dejstvo, kako velika krivica se je z Disneyjem zgodila Saltnu. V meni je našel osebo, ki bo pripravila popolnoma drugačno podobo, kot jo je imel Bambi doslej. Želel je popolno nasprotje komercialni podobi, ki jo je svet poznal. Na moji strani je bilo tudi dejstvo, da je Slovenija blizu Avstrije in smo prav tako gozdnata dežela. Sama sem vso svojo mladost veliko časa preživela v gozdu - ta je bil moje svetišče, zatočišče, tolažba. Tudi zato mi ni bila nepoznana trpka podoba ustreljenega srnjaka ali paničnega bega živali pred lovci," pravi Alenka Sottler, dobitnica Levstikove nagrade za življenjsko delo 2021.
O zavedanju, da je bilo izvirno besedilo mišljeno kot prispodoba preganjanja Judov, bralec roman vzame v roke v popolnoma novi luči.
