Juha iz rdeče pese s fižolom Foto: Profimedia
Fižol je odličen vir vlaknin. To je zelo pomembno, saj jih večina ljudi ne zaužije dovolj. Priporočljiv dnevni vnos vlaknin je od 25 do 38 gramov, zelo pomembne pa so za zdravo prebavo. Hkrati naj bi ščitile pred srčnimi boleznimi, visokimi ravnmi holesterola, visokim krvnim tlakom in boleznimi prebavil. Skodelica belega fižola vsebuje približno 19 gramov vlaknin. Če fižolu dodate dimljene puranje prsi, kodrolistni ohrovt, čebulo in korenček, lahko denimo pripravite okusno juho.
- Je prava zakladnica beljakovin. S fižolom boste poleg vlaknin in ogljikovih hidratov zaužili tudi obilico manj mastnih, nizkokaloričnih beljakovin. Skodelica fižola vsebuje približno 15 gramov beljakovin ali dvakrat do trikrat več kot riž ali pšenica. Vsebuje tudi visok delež esencialne aminokisline, poimenovane lizin, ki spodbuja nastajanje kolagena in absorpcijo kalcija. Ker lizin ne nastaja v telesu, moramo uživati z njim bogata živila ali prehranska dopolnila. Veliko ljudi ga ne zaužije dovolj, kar velja zlasti za vegetarijance. Zanje je priporočljivo, da si večkrat skuhajo pikantno, z beljakovinami bogato vegetarijansko enolončnico s fižolom ali lečo, čebulo, korenčkom, paradižnikom in čilijem.
Ker je bogat z vlakninami, pogosto nadomešča meso v vegetarijanski oziroma veganski prehrani
- Pomaga ohranjati zdravo telesno težo. Ljudje, ki velikokrat jejo fižol, imajo pogosto nižjo telesno težo, vitkejši pas in nižji indeks telesne mase (BMI). Študije so pokazale, da so debeli moški, ki so bili na beljakovinski dieti, izgubili več telesne teže, če so jedli fižol kot glavni vir beljakovin. Strokovnjaki priporočajo, da si namesto mesa raje skuhajte kakšno jed s fižolom.
- Izboljša zdravje srca. Svojemu srcu boste naredili veliko uslugo, če boste fižol večkrat uvrstili na svoj jedilnik. Študije so namreč pokazale, da znižuje ravni LDL-holesterola oziroma slabega holesterola. Da bi okrepili svoje srce in ožilje, si čim pogosteje privoščite zdrav obrok, kot je solata, pripravljena iz pese, fižola in zelene zelenjave.
- Pomaga nadzirati sladkorno bolezen. Zdi se, da lahko z uživanjem različnih vrst fižola preprečimo razvoj sladkorne bolezni. Hkrati pa fižol očitno pomaga nadzirati visoke ravni sladkorja v krvi, ki so tako vzrok sladkorne bolezni kot njen simptom. Poleti si čim večkrat pripravite lahko prilogo iz stročjega fižola. Fižol skuhajte na sopari, začinite ga s ščepcem soli in nekaj kapljicami olivnega olja.
- Oskrbuje nas z magnezijem. Magnezij sodeluje pri številnih biokemičnih reakcijah v telesu, med drugim pri sintezi beljakovin, delovanju mišic in živcev ter uravnavanju glukoze v krvi in krvnega tlaka. Z magnezijem je še posebej bogat črni fižol. Skodelica črnega fižola vsebuje namreč kar 120 miligramov magnezija oziroma tretjino dnevno priporočenega vnosa. Večkrat si torej privoščite kakšno jed s črnim fižolom in rižem. Lahko jima dodate tudi na koščke narezanega piščanca in zeleno listnato solato. Vse skupaj zabelite s kakšno pikantno omako.
- Vsebuje ogromno kalija. Naše telo potrebuje kalij za pravilno delovanje skoraj vsega, vključno s srcem, ledvicami, mišicami in živci. In fižol, zlasti limski fižol, vsebuje ogromno tega pomembnega minerala. Če boste pojedli skodelico limskega fižola, boste v telo vnesli skoraj tisoč miligramov kalija oziroma približno dvakrat več kot z banano.
Kako omiliti vetrove
Ena redkih neprijetnih strani fižola so vetrovi. Če nenadoma na svoj jedilnik vključite veliko fižola, vas lahko doletijo napihnjenost in vetrovi. Ti običajno niso nevarni, so pa lahko zelo neprijetni. Po prvem tednu, ko se telo navadi na fižol, težava običajno izzveni. Pomaga tudi, če popijemo veliko vode ali pojemo kakšen lekarniški pripravek proti vetrovom. Na to, ali bomo po uživanju fižola imeli vetrove ali ne, lahko vpliva tudi način, na katerega ga pripravimo. Suhi fižol običajno povzroča manj vetrov, če ga čez noč namočimo, naslednji dan zamenjamo vodo in nato skuhamo.
- V njem najdemo ogromne količine folne kisline. Folna kislina je v vodi topen vitamin iz skupine B. Še posebej pomemben je za ženske, ki so bodisi že noseče bodisi nameravajo zanositi, saj pomaga preprečevati nekatere prirojene okvare na zarodku. Koristna je tudi za zdravje srca ter pomembna za delitev celic in živčni sistem. V samo eni skodelici fižola pinto je kar 300 mikrogramov folne kisline, kar znaša približno tri četrtine priporočenega dnevnega vnosa. Fižol pinto je tradicionalna osnova za pripravo odličnih mehiških jedi.
- Vsebuje rezistentni škrob. Ta ima podoben učinek kot vlaknine, saj je težje prebavljiv in prehaja v črevesje v nespremenjeni obliki. Toda ko enkrat pride v debelo črevo, se tam nanj vežejo črevesne bakterije in ga prebavijo. Rezistentni škrob nas bolj nasiti in zniža raven sladkorja v krvi. Več rezistentnega škroba boste zaužili, če boste fižol ohladili in ga za nekaj časa postavili v hladilnik. Iz njega lahko nato pripravite preprosto poletno fižolovo solato.
- Odličen je tudi fižol v pločevinki. Nikar naj vas ne skrbi, če nimate časa za namakanje in kuhanje fižola. Odličen je namreč tudi tisti v pločevinki, ki ga morate le pogreti. Fižol v pločevinki lahko sicer vsebuje manj hranil. Pozorni bodite le na to, da ne vsebuje preveč soli. Po odprtju pločevinke je priporočljivo fižol splakniti pod tekočo vodo. (webmd.com)
