Sendvič s šunko, ki si ga marsikdo rad privošči za malico, se je nedavno v medijih znašel na udaru kritik. Mnogi namreč trdijo, da že dve rezini šunke na dan povečujeta tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Toda kaj se v resnici skriva za temi poročili?
Nova raziskava, ki so jo opravili znanstveniki z Univerze v Cambridgu, je pokazala, da so stvari precej bolj zapletene. Izkazalo se je, da obstaja povezava med povečanim tveganjem za razvoj diabetesa tipa 2 in uživanjem predelanih mesnin, kot sta šunka in slanina, ter rdečega mesa, denimo govedine in jagnjetine.
Toda v medijih je bilo mogoče prebrati, da je tveganje povezano predvsem s sendviči s šunko. Ti članki v medijih očitno temeljijo na podatkih iz sporočila za javnost, v katerem je bila šunka uporabljena kot primer za opredelitev količine predelanega mesa, povezanega s 15-odstotnim povečanjem tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v desetih letih. Raziskava je pokazala, da je to tveganje povezano z vsakodnevnim uživanjem dodatnih 50 gramov predelanih mesnin, kar je enako dvema rezinama šunke. Zdi se, da so mediji zato šunko navedli kot glavni vzrok, a so pri tem prezrli nekatere ključne ugotovitve študije. Lahko predelane mesnine in rdeče meso res povečajo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2?
Največji dejavniki tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 so starost nad 40 let, prisotnost sladkorne bolezni tipa 2 v družini, južnoazijsko ali afriško poreklo ter povečana telesna teža in zlasti večji obseg pasu. Znanstveniki z Univerze v Cambridgeu so analizirali podatke o skoraj dveh milijonih ljudi, ki so bili vključeni v 31 študij. Udeležence so v povprečju spremljali deset let. V tem času je približno eden od dvajsetih zbolel za sladkorno boleznijo tipa 2.
Raziskava je pokazala, da se tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 z vsakimi dodatnimi sto grami dnevno zaužitega redečega mesa poveča za deset odstotkov. Vsakodnevno uživanje pol manjše količine predelanih mesnin pa je očitno povezano s še večjim tveganjem za razvoj te bolezni.
To ni prvič, da so raziskovalci predelane mesnine in rdeče meso povezali s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2. Ključna prednost te študije je bila, da so v njej upoštevali tudi druge dejavnike tveganja za razvoj te bolezni, vključno s kajenjem, odvečno telesno težo, nezdravim načinom prehranjevanja in premajhno telesno aktivnostjo.
Toda tveganje, da zaradi uživanja predelanih mesnin in rdečega mesa zbolimo za diabetesom tipa 2, vendarle ni toliko večje, saj je le malo ljudi, vključenih v študijo, jedlo 50 gramov ali več predelanih mesnin na dan. To pomeni, da zmerno uživanje šunke na to verjetno nima posebnega vpliva.
Kakšna je povezava?
Predelane mesnine so povezane z večjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, ker vsebujejo veliko nitratov in soli. Te aditive uporabljajo za konzerviranje številnih vrst predelanih mesnin.
Nitrati in sol v predelanih mesninah so povezani tudi s povečanim tveganjem za raka na debelem črevesu. Svetovna zdravstvena organizacija te aditive uvršča v skupino najbolj rakotvornih snovi. Povzročijo lahko številne vrste raka.
Zdi se, da je mehanizem, ki povezuje predelane mesnine z rakom, podoben tistemu, ki jih povezuje s sladkorno boleznijo tipa 2. Med prebavljanjem predelanih mesnin v črevesju nastajajo kemikalije, ki lahko poškodujejo celice. To povzroča vnetje in negativno vpliva na delovanje hormona inzulina, ki uravnava glukozo (sladkor) v krvi. Posledica tega je lahko inzulinska rezistenca, kar pomeni, da se celice v mišicah, maščobi in jetrih ne odzivajo dobro na inzulin in niso več sposobne dovolj hitro prestrezati glukoze v krvi.
Predelane mesnine so povezane z večjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, ker vsebujejo veliko nitratov in soli
Rdeče meso vsebuje veliko železa. Raziskave pa so pokazale, da obstaja pri ljudeh z visokimi ravnmi železa večja verjetnost za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Kljub temu so zdravniki bolj zaskrbljeni zaradi prenizkih ravni železa pri splošni populaciji.
Druga možni vzrok za povezavo med rdečim mesom in diabetesom tipa 2 bi lahko bil način njegove priprave. Prejšnje študije so pokazale, da je zažgano meso, pečeno na žaru ali pri visoki temperaturi, prav tako povezano z večjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. V zažganem mesu nastajajo strupene kemikalije, denimo heterociklični aromatski amini, in škodljive spojine, kot so končni produkti pospešene glikacije. Oboji so povezani z razvojem odpornosti na inzulin in sladkorno boleznijo tipa 2.
Bi se torej res morali posloviti od na žaru pečenega mesa in sendvičev s slanino? Ne, tem živilom se ni nujno povsem izogniti. Ključno je, da jih uživate čim manj. Strokovnjaki priporočajo, da dnevno pojeste največ 70 gramov predelanih mesnin. Opozarjajo tudi, da je rdeče meso dragocen vir železa. Če se boste odločili, da ne boste več jedli rdečega mesa, uživajte alternativne vire železa, kot so fižol, leča, temnozelena zelenjava in obogatene žitarice. Prehrano bi morali tedaj skrbneje načrtovati. Rastlinske vire železa telo namreč težje absorbira, zato jih je dobro uživati skupaj z živili, ki so bogata z vitaminom C, kot so zelena zelenjava in agrumi.
Manj kilogramov, več telesne aktivnosti
Najboljši nasvet za zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 je, da vzdržujete zdravo telesno težo in ste čim bolj telesno aktivni. Če imate odvečno telesno težo, poskušajte shujšati.
Zdrava prehrana je tista, ki vsebuje veliko zelenjave, sadja, fižola, graha, leče, oreščkov in semen ter nekatera polnozrnata živila, mlečne izdelke, ribe, belo meso (ali njegove vegetarijanske alternative), zmerne količine rdečega mesa in minimalne količine predelanih mesnin. S takim načinom prehranjevanja, ki je tudi okolju prijaznejši, lahko precej zmanjšate tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, bolezni srca in številne vrste raka. Tudi sendviču s šunko se vam ni treba povsem odpovedati. Poskrbite le, da se bo na vašem jedilniku znašel le občasno.
Vaše zdravje in tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 sta odvisna od vašega splošnega življenjskega sloga in načina prehranjevanja.
- Duane Mellor, gostujoči profesor, medicinska fakulteta Univerze Aston v Birminghamu.
