Da bodo na njivah zadišali ajda, ameriški slamnik, artičoka, baldrijan, benediktinka, drobnocvetni vrbovec, izop, lučnik, materina dušica, melisa, ognjič, pegasti badelj, plahtica, rman, sivka, slez, šentjanževka, šipek, tavžentroža, trpotec, zlata rozga, žajbelj in druga zelišča.
Sedeli smo pri mizi in, kaj bi lahko drugega na zeliščni kmetiji, pili čaj. "Recimo domači sok," se nasmehneta Vikica in Milan Kalan, "a prej in potem vendarle čaj." V Podlešju pri Kalobju, nedaleč od Šentjurja pri Celju, sta leta 1995 začela pridelovati zdravilne in aromatične rastline. V neokrnjeni naravi 620 metrov visoko, kjer je vedno sonce. Na hribu, s katerega se vidi do Pohorja, Uršlje gore, Pece, Kuma je bila nekdaj vinska klet, na strmini pod njo je bil vinograd. "Se spomnim, da je stari oče jokal, ko je toča dan pred trgatvijo popolnoma uničila pridelek. Tako hudo je bilo, da je grozdni sok iz jagod tekel po tleh v potočkih," je njegov spomin iz zgodnjega otroštva. Gotovo sta vinograd in klet tudi zaradi takšnih šokov po letu 1962 ostajala zapuščena.
Zdaj je tam Kalanova hiša, in kjer je bil vinograd, so sadovnjak in zeliščne grede. Drevje že obrezujejo, prve dni marca bo treba začeti pripravljati sadike. "Tudi ta zima bo prekratka," se nasmehne Kalan. Pozimi se zeliščarji veliko bolj kot v drugih letnih časih posvetijo prodaji. "Načrtujemo za naslednje leto, obnavljamo dizajn pakiranj, se odločamo za nove izdelke, to je tudi čas za izobraževanje."
Urejeni nered na njivi
V vasici na severozahodu Kozjanskega sta z ženo dvajsetletne ljubiteljske izkušnje iz zeliščarstva spremenila v poklic. Pri njih zrastejo ajda, ameriški slamnik, artičoka, baldrijan, benediktinka, bezeg, breza, citronka, drobnocvetni vrbovec, izop, kamilica, kitajski ožep, komarček, kopriva, lipa, lučnik, materina dušica, melisa, njivska preslica, ognjič, oves, pegasti badelj, plahtica, plavica, poprova meta, rman, sivka, slez, slezenovec, smetlika, srčnica, šentjanževka, šipek, tavžentroža, trpotec, zlata rozga in žajbelj. Na način, kot sta si želela: kot so kmetovali predniki pred sto leti. "Sem se spraševal, kako je bilo mogoče, da so v časih, ko niso imeli traktorjev, škropilnic in škropiva, uspeli preživeti veliko otrok. Se spomni, da so pri babici na kmetiji imeli vse razmetano po njivi. Tuhtal sem, kaj je hotela s tem pokazati in kako je na ta način pridelala več. In ugotovil, da je v resnici imela urejen nered. Točno je vedela, kaj je kje treba posejati in posaditi, da bo pridelek dober in ga bo več."
Na njivah je urejen nered
Zeliščarske kmetije bi rešile kmetijstvo
V Sloveniji so odlične razmere za pridelavo zelišč. "Velika sramota je, da je sto procentov zelišč v Sloveniji, ki jih prodajo v maloprodaji, uvoženih." Razlogi za to, da ni domačih, so tudi v nesmiselnih predpisih, Kalan povedano ilustrira z različnim odnosom finančne oblasti do vina in soka. "Vinogradnik, ki grozdje stisne v vino, je obdavčen po katastrskem dohodku, tisti, ki iz jabolka stisne sok in ga pasterizira, pa mora imeti dopolnilno dejavnost na kmetiji, s.p. ali kaj podobnega. S tem se mu avtomatsko povečajo stroški." Pol litra piva stane manj kot dva deci soka, opozori še na drugo anomalijo.
Pomlad je čas za zeliščne kure
Ko se zima poslavlja, pride čas za čistilne kure. "Pozimi je zlasti v mestih v zraku veliko smoga in drugih nečistih snovi, tako je treba poskrbeti za čiščenje dihalnih poti. Ko je premalo sonca in jemo premalo zelenjave, se premalo gibljemo, nam pade odpornost. Z zelišči je mogoče to popravljati, tista, ki varujejo dihala, povečujejo odpornost ali samo razsluzijo telo," razlaga Kalan. Ob slabši odpornosti nam vsi tujki, ki pridejo v telo, povzročajo zasluzenost tako dihal kot črevesja. Žajbelj in izop razsluzujeta, slezenovec dodaja sluz, ko jo potrebujemo.
"V zimskem obdobju so tudi vsi prazniki, ko je miza polna energijsko prebogate hrane, ki je telo ne more porabiti. Po obdobju velikih pojedin je pomlad res nujna za čiščenje." Zeliščarja bosta kmalu skoraj ves dan na njivah in bo to najbolj učinkovito čiščenje telesa, je pa priporočljiva kura z ajdovim čajem, ki deluje dobro na ožilje, obloge v žilah so povzročitelj mnogih težav. Pomlad je (kot jesen) obremenjujoča za želodčne in žolčne bolnike. Poleti se pojavljajo alergije in Kalanova si, ko je vroče, na njivo vzameta topel metin čaj, da je manj potenja. Ko jemo več hladne in na hitro pripravljene hrane, je dobro piti ovseni čaj, da ustvari in neguje potrebno črevesno floro. Sonce je pomembno za zdravje in počutje, poudarita. "Strokovnjaki v zadnjem času samo svarijo pred nevarnostim, čeprav sonce zelo pozitivno deluje na telo, na odpornost, na delovanje celotnega telesa, na zbranost. Naj tisti, ki strašijo, povedo tudi pozitivne reči in se bodo ljudje sami odločili," svetuje Milan Kalan. Pomembna je prehrana, ki naj bo zdravilo in ne strup. "Pridelana naj bo striktno ekološko."
Zdrava kmečka pamet
Zeliščarja opozorita tudi, da grenčine koristijo telesu. "Ljudje smo se jih odvadili, vsaka hrana je sladka. Telo potrebuje zelo malo, vendar sladkor k temu ne sodi," je rekla Vikica Kalan. "Ker mu dajemo vse drugo kot tisto, kar potrebuje, se pojavljajo bolezni." In še opozori, da bi morali jesti tisto, kar roke naredijo in ne industrija." Ekološka hrana in zmanjševanje stresa sta recepta proti vsem boleznim, tudi najhujšim. "Zelišča so popravni izpiti, ko grešiš. Samo določen čas imaš lahko popravne izpite, potem je tega konec," je rekla in dodala, da je danes treba pri vsaki stvari uporabljati zdravo kmečko pamet, sami moramo preanalizirati, preprosto razmisliti.
Kar ponujajo v večini reklam na televiziji, je prav tisto, česar ne bi smeli uživati. "Nelogično je, da jim nasedamo. Ko še nismo imel informacij o tem, kako deluje telo, so ljudi še lahko prenesli okoli, zdaj pa, ko je mogoče vse izvedeti, se ne bi smeli pustiti. Tudi je treba prisluhniti telesu, ki nam vse pove." Telo sporoča z vročino, s krvnim tlakom, z vročino, s slabostmi, z driskami. "Sporoči, kaj je narobe, daje alarm, da moraš nekaj spremeniti. Pravočasno moraš reagirati in ne šele, ko se ti vse poruši. Tableta proti glavobolu ni rešitev, rešitev je, da najdeš vzrok, zakaj te glava boli. Sporoča, da je utrujena in potrebuje počitek ali karkoli drugega. Da je pač nekaj narobe." Nevajeni naravne hrane se izogibamo in zahtevamo okuse, ki so nam jih vsilili. "Dva kosa domačega kruha zadostujeta, telo ne potrebuje več, onega z ojačevalci okusov in drugimi eji pa lahko pojemo pol kile in še več. Taka hrana ima v sebi snovi, ki možgane prepričajo, da je treba jesti tudi, ko že zdavnaj ni več lakote. Nikoli nisi sit."