Pri skoraj polovici pacientov z demenco bi lahko pojav bolezni odložili ali celo povsem preprečili, če bi odpravili štirinajst morebitnih dejavnikov tveganja, vključno z izgubo vida in povišanim holesterolom. To je pokazala nova študija, katere izsledki so bili objavljeni v strokovni reviji The Lancet. Z demenco, ki pomeni vedno večji javnozdravstveni izziv, se po vsem svetu spopada približno 57 milijonov ljudi. Do leta 2050 naj bi se njihovo število povečalo na 153 milijonov. Število pacientov z demenco se v bogatih državah sicer zmanjšuje, toda v državah z nizkimi in srednje visokimi prihodki še naprej narašča.
Dobre novice in odločno sporočilo
Tretje posodobljeno poročilo komisije revije The Lancet za demenco prinaša dobre novice in odločno sporočilo: oblikovalci politik, zdravniki, posamezniki in družine si lahko intenzivno prizadevajo za preprečitev in zmanjšanje tveganja za demenco, hkrati pa je mogoče z uporabo na dokazih temelječih pristopov izboljšati kakovost življenja pacientov z demenco in njihovih skrbnikov.
Danes ima demenco 57 milijonov ljudi, do leta 2050 naj bi jih bilo še trikrat toliko.
Raziskovalci v novem poročilu znova navajajo dvanajst spremenljivih dejavnikov tveganja, ki so bili opredeljeni že v predhodnih poročilih, objavljenih leta 2017 in 2020. Hkrati predstavljajo dokaze o dveh dodatnih spremenljivih dejavnikih tveganja: izguba vida in povišane ravni holesterola LDL ali tako imenovanega slabega holesterola.
Nova raziskava je pokazala, da bi lahko z odpravo spremenljivih dejavnikov tveganja razširjenost demence po vsem svetu zmanjšali za 45 odstotkov. Pri prebivalcih držav z nizkimi in srednje visokimi prihodki ter pri ljudeh z nizkimi prihodki v bogatih državah bi bilo mogoče to tveganje še bolj zmanjšati, zlasti zaradi večje razširjenosti demence, razlik v zdravju in prisotnosti dejavnikov tveganja pri teh populacijah. V poročilu še piše, da lahko, če te dejavnike tveganja vsaj omilimo, za več let odložimo pojav demence in skrajšamo najhujšo fazo te bolezni.
Raziskovalci v svojem novem poročilu navajajo tudi izsledke kliničnih raziskav, ki so pokazale, da je mogoče z nefarmakološkimi pristopi, denimo z dejavnostmi, prilagojenimi interesom in sposobnostim pacientov, omiliti simptome bolezni in izboljšati kakovost življenja prizadetih. Eric B. Larson, specialist interne medicine, in Laura Gitlin, strokovnjakinja s področja uporabne sociologije, se pri svojem delu osredotočata na preučevanje spomina in dobrega počutja pri starejših odraslih. V okviru skupine mednarodno priznanih izvedencev za demenco, ki jih vodi profesorica psihiatrije dr. Gill Livingston, sta skrbno preučila dokaze in sodelovala pri oblikovanju priporočil za preprečevanje in zdravljenje demence ter oskrbo dementnih pacientov.
Zakaj je to pomembno
Hitro naraščanje števila starejših prebivalcev po vsem svetu je dokaz o vedno boljši skrbi za javno in osebno zdravje vse življenje. Toda ker zdravila za demenco še ni, raziskovalci v tem poročilu poudarjajo predvsem pomen njenega preprečevanja in izboljševanja kakovosti življenja že obolelih. Predlagajo ambiciozen program za preprečevanje demence, ki ga je mogoče uresničevati na ravni države, skupnosti in seveda posameznika vse njegovo življenje, od zgodnjega otroštva do starosti.
V zgodnjem otroštvu bi bil poudarek na splošnem ozaveščanju, v srednjih letih na preprečevanju izgube sluha, povišanih ravni LDL-holesterola, depresije, poškodb možganov, telesne neaktivnosti, diabetesa, kajenja, povišanega krvnega tlaka, debelosti in prekomernega uživanja alkohola, v starosti pa na preprečevanju družbene osamitve, izpostavljenosti onesnaženemu zraku in izgube vida.
Člani Lancetove komisije za demenco ocenjujejo, da bi lahko tveganje za razvoj demence na tak način zmanjšali za kar 45 odstotkov. Hkrati je več novih raziskav pokazalo, da se zaradi odprave dejavnikov tveganja, kot je na primer izpostavljenost onesnaženemu zraku, pri ljudeh izboljšajo kognitivne sposobnosti ter najverjetneje zmanjša tveganje za demenco. Na podlagi najnovejših dokazov lahko torej sklepamo, da bi s tem pri mnogih ljudeh v bogatih državah pojav demence odložili za več let, medtem ko bi pri tistih, pri katerih bi se pojavila, skrajšali njeno najhujšo fazo.
Česa še vedno ne vemo
Omenjeno 45-odstotno zmanjšanje tveganja za demenco med svetovnim prebivalstvom temelji na izračunu, zasnovanem na domnevi, da dejavniki tveganja povzročajo demenco in jih je mogoče odpraviti. To je dokaz, kako pomembno je preprečevanje demence ter kakšen vpliv bi imelo na posameznike in družine. Komisija je poudarila potrebo po dodatnih raziskavah, da bi lahko opredelili nove dejavnike tveganja, preverili spreminjanje dejavnikov tveganja v okviru kliničnih testiranj, oblikovali smernice za prizadevanja na področju javnega zdravja ter opredelili in ovrednotili strategije za izvajanje programov za pomoč ljudem z demenco in njihovim skrbnikom.
Posodobljeno poročilo vpliva na izvajanje raziskav ter skrb za javno zdravje po vsem svetu. Hkrati je pomemben vir smernic za zdravnike in oblikovalce politik in nakazuje, v katero smer naj potekajo bodoče raziskave o tej hudi bolezni.
* Avtorja prispevka sta Eric B. Larson, profesor medicine, medicinska fakulteta Univerze v Washingtonu, in Laura Gitlin, zaslužna dekanka in profesorica zdravstvene nege, Univerza Drexel.
