Matic Sever
Hortenzije so prave matrone med cvetlicami, ki v času cvetenja pogosto močno izstopajo in so na našem vrtu kot osvetljene zvezde na zelenem odru. Da bodo zares žarele in da bomo izbrali prave ter z njimi pravilno rokovali, si poglejmo nekaj več podatkov o teh cvetočih grmovnicah.
Dandanes je zaradi velike razširjenosti hortenzij po vrtovih in ponekod tudi podivjanih po naravnih rastiščih za marsikoga samoumevno, da so tu naravno prisotne, a temu ni tako. Pri nas so to tujke in tudi drugje v Evropi niso samonikle. Hortenzije izvirajo iz vzhodne Azije in Amerike.
Samo grmaste?
Navajeni smo predvsem na tiste stare košate grme, ki so širši kot višji, a hortenzije poznamo tudi v drugih oblikah. Če bi pregledali pestrost rodu, bi se v njem našli tako pritlikavi grmiči kot visoki grmi do nižja »drevesa«, pa tudi plezave hortenzije poznamo, ki jih s pridom uporabimo na senčnih stenah in ograjah. Selekcija je pripeljala do najrazličnejših sort, tako da tudi znotraj na primer latastih hortenzij najdemo tako visoke grme, ki presegajo višino 2,5 m, do pritlikavih, ki zrastejo le pol metra in so prekrasni tudi v cvetličnih loncih.
Spreminjajo barvo
Pri kmečkih hortenzijah, Hydrangea macrophylla, opažamo različno obarvanje cvetov. Ponekod so te hortenzije modre, ponekod rožnate, spet drugje pa lahko na isti rastlini opažamo obe barvi. To se zgodi, ker se rastlina "odzove" na kislost tal. V kislih tleh in tam, kjer je v tleh prisoten aluminijev sulfat in ni prisotnosti apnenca, se cvetovi obarvajo modro, v apnenčastih tleh pa roza. Torej se nam lahko zgodi, da tudi če kupimo modro sorto, ta na našem vrtu postane rožnata ali vijolična in obratno, rožnata sorta postane modrikasta.
Če želimo modro barvo, kupimo sorte, ki so nagnjene k modri obarvanosti in jim dodajamo kisle substrate ter aluminijeve sulfate. Kako je z rdečimi sortami? Tudi te spremenijo vsaj odtenek, če ne že barve, bo pa pri nekaterih temnordečih potem tudi morebitna vijolična zelo temna. Pri belih kmečkih hortenzijah pa do barvnih sprememb ne pride.
Niso pa vse bele hortenzije vedno bele. Pri latastih, Hydrangea paniculata, poznamo sorte, ki zacvetijo belo, potem pa se cvetovi prično bolj ali manj intenzivno rožnato barvati. V začetku procesa so socvetja dvobarvna, na koncu pa ta postanejo svetlo rožnata, lahko v kombinaciji s pastelno zeleno do močnih rdečerožnatih odtenkov.
Na sončni, a vlažni legi
Te grmovnice imajo rade vlažna tla, vendar voda ne sme zastajati. Lahko uspevajo tudi na odprtih, sončnih legah, a tam jim suša hitreje pride do živega. To pokažejo s povešenimi listi, ki pa jih spet postavijo pokonci takoj, ko zadostimo njihove potrebe po vodi in vlagi.
Da bodo cvetele vsako leto
Sadimo jih zaradi bujnega cvetočega učinka, a tega pri vseh hortenzijah ne dočakamo prav vsako leto, obratno, kakšno leto je lahko naša hortenzija celo brez enega samega socvetja. Nekatere vrste in sorte so bolj občutljive na zimske pozebe. Da bi preprečili večjo škodo zaradi pozebe na poganjkih, odcvetele cvetove porežemo šele pozno pomladi. Nekateri grme tudi dodatno zaščitimo z debelejšimi koprenami, filci, žaklovino …
Za drugi glavni vzrok, da hortenzije ne cvetijo, pa smo navadno krivi kar mi sami, ker jih ne znamo pravilno porezati. Predvsem pri kmečkih hortenzijah velja, da jih ne režemo oziroma čim manj, saj se socvetja tvorijo na lanskih poganjkih, in če jih porežemo, cvetov pač ni. Odrežemo torej le lanska socvetja, poganjkov pa ne krajšamo.
So pa na voljo tudi novejše posebne sorte, ki cvetijo na enoletnih poganjkih. Teh torej ne ustavi niti pozeba niti močna rez. Če smo se v preteklosti zadovoljili predvsem z običajno različico kmečke hortenzije, so sedaj v tem sklopu sort na voljo tudi bolj posebne lepotice, kakršne so na primer polnocvetne, pa take z zvezdastimi cvetovi.
