Večerov hišni zeliščar, lahko na kratko opišemo Boruta Cerkveniča, ki razlaga (piše) o pomenu zdravilnih rastlin, obvezno pa jih vmeša v kulinarične recepte. Kdo ali kaj je klošar, ki je v resnici kralj? Regrat, ki vedno pade na noge in preživi, z ocvirki pa je solata vseh slovenskih solat ... Tako duhovit in poln anekdot je ta vitalni sedemdesetletnik iz Maribora, ki je nedavno premagal raka - ta mu je dobesedno razjedel kolk: "Vem, od nečesa človek mora umreti. A raku pa se le nisem dal! Bilo je peklensko - kemoterapije, obsevanja, sedemurna operacija, voziček, dolgotrajno okrevanje ..., ampak spet lahko hodim, na krajše razdalje celo brez bergel." Še hodi in predava naokoli o zdravilnih rastlinah, tako kot je to počel že od mladih nog. V petek, 17. septembra, ob 18. uri ga bo mogoče poslušati v dvorani Društva upokojencev Maribor - Center: "S seboj prinesem tudi sveže rastline, o katerih bom govoril, ker praktičen prikaz je eno, teoretična razglabljanja pa drugo."
Za vse so krivi taborniki in nona
V zeliščarstvo ga je uvedla babica: "V prvem razredu Sedme osnovne šole, kasnejša OŠ Slavka Šlandra, sem se vpisal k tabornikom. Postal sem medvedek v taborniškem rodu Severnica. Po kamnih smo hodili prek potoka in počeli druge vragolije, ki jih današnji otroci niti ne poznajo. Nona mi je rekla, naj s travnika v Spodnjem Radvanju s prijatelji natrgamo njivsko preslico. Napolnili smo svoje nahrbtnike, doma pa sva z babico njivsko preslico prebrala, očistila, narezala in posušila. Tako se je začelo moje učenje o zdravilnih rastlinah. Nona je imela veliko zdravilnih rastlin posajenih na vrtu, ker so imeli doma vrtnarijo. Nona ji pravim zato, ker je bila doma iz Trsta. Zase pa rečem, da sem Primorec, rojen na Štajerskem, ker so moji obojni stari starši Primorci. Nona je veliko znanja o rastlinah prenesla name in na mojo sestrično. Le v času pubertete, kot ti po glavi roji vse mogoče, sem dal zeliščarstvo na stranski tir, drugače pa sem popolnoma 'padel noter'. Iz dneva v dan se učim in izpopolnjujem, očitno imam to pripadnost zdravilnim rastlinam zapisano v genih."
"Veda o zdravilnih rastlinah je zelo razvejana, poleg nadzemnih zelišč ne smemo pozabiti na zdravilne korenine," nam razloži Borut Cerkvenič - Crga. Priznam mu, da ne vem niti tega, kako zgleda njivska preslica, nakar se zeliščarski mojster nasmehne: "Pa niste edini! Poznamo tri vrste njivske preslice, dve od teh sta strupeni: gozdna in močvirska, ki sta primerni le za kopel. Zdravilna njivska preslica raste kot plevel tudi po naših vrtovih. Kot plevel je trdovratna in dolgoživa."
Za skoraj vsako bolezen se najde rastlina
A se res za vsako bolezen najde zdravilna rastlina? "Za skoraj vsako. Na farmacevtski fakulteti v Ljubljani raziskujejo učinkovine zdravilnih rastlin, ampak vseh gotovo niso raziskali, ker jih je ogromno ... V Sloveniji je okoli 3500 rastlin, 2400 jih je uporabnih za prehrano in zdravje."
Užitne rastline je naslov knjige, ki jo je izdala Zveza tabornikov Slovenije kot priročnik za tabornike: "Naj se pohvalim, da je pošla. Druga moja knjiga pa je izšla v Večerovi nekdanji spletni knjigarni Ruslica - Rastline za prehrano in zdravje. Ostala je le v digitalni obliki ... Tretja knjiga pa bo verjetno iz člankov, ki je zadnjih šest let objavljam na straneh dr. Narave."
Čim več Slovenk in Slovencev bi rad naučil, da bi se znali sami zdraviti, izpostavi Cerkvenič: "In to z rastlinami, ki rastejo v Sloveniji. Pravi cimet uspeva samo v Šrilanki, pretiravati z njim je lahko strupeno, česar mnogi ne vedo. Ingver v naše trgovine pride iz Kitajske in Indije - koliko pesticidov je vsrkal, ne vemo. Zato teh rastlin raje ne uporabljam. 'Če smo bolni, se pozdravimo z našimi rastlinami,' mi je zabičala nona. In tega se držim."
Še dedkovo zeliščarsko izkušnjo izpostavi Crga: "Moj nono je bil mornar. Kitajci, mi je pripovedoval, preživijo ves dan s skodelico riža. Če so zboleli, so jih najprej skušali pozdraviti z domačimi zelišči. Šele če zeliščar ni mogel pomagati, so šli k zdravniku ali homeopatu. Pri nas je pot bolnika običajno drugačna - najprej kemija, farmacija, in če to ne pomaga, se ljudje, že v obupu in pogosto prepozno, zatečejo k zeliščarstvu ... Da ne bo pomote, jaz sem raka premagal s pomočjo uradne medicine. Sem pa si svojo kri, zlasti med kemoterapijo, krepil z alternativo - škoditi ne more, se je sprijaznila moja onkologinja; žal mnogi zdravniki reagirajo drugače, kar me boli. Res pa je, da si z zdravilnimi rastlinami, če jih ne znaš uporabljati, lahko škodiš. Če zeliščar predpiše eno čajno žličko zelišča za čaj, to ne pomeni tri zajemalke čaja. Zeliščarstvo zdravi na dolgi rok."
Saj to je logično, ugotovim - šilce žganja na dan koristi, po litru šnopsa pa ... ".... si v Ormožu," se za konec razgovora pošali Večerov zeliščarski doktor.