Južna Koreja/Japonska 2002: Afera Šmarna gora
Prvič so se najboljše nogometne reprezentance predstavile v Aziji, prvič sta svetovno prvenstvo organizirali dve državi in prvič je med svetovno elito zaigrala Slovenija. Žal se je slovenska odisejada končala že v predtekmovanju in s škandalom, ki je odmeval. Glavna tvorca slovenske nogometne pravljice, ki se je začela že dve leti prej z uvrstitvijo na evropsko prvenstvo na Nizozemskem in v Belgiji, zvezdnik Zlatko Zahovič in trener Srečko Katanec, sta si po uvodni tekmi Slovenije na prvenstvu (poraz s Španijo) skočila v lase in izmenjala vrsto krepkih besed. Krajšo je potegnil Zahovič, ki je Katancu očital podcenjevalen odnos do igralcev. Srečko Katanec je na tiskovni konferenci s solzami v očeh povedal: "Marsikaj sem moral poslušati. Slišal sem, da menjam samo Štajerce, da naj še kakšnega Štajerca zamenjam z Ljubljančanom, da sem ljubljanska pi***, da me lahko kupi kdorkoli, da mi lahko kupi hišo, Šmarno goro ... " Katanec je takratnemu predsedniku Nogometne zveze Slovenije Rudiju Zavrlu postavil ultimat - jaz ali Zlatko. Slovenska reprezentanca je tako ostala brez Zahoviča in bila na preostalih dveh tekmah z Južno Afriko in s Paragvajem brez možnosti za presenečenje. Vse tri tekme so Slovenci izgubili: s Španijo z 1:3, z Južno Afriko z 0:1 in s Paragvajem z 1:3.
Končni vrstni red prvenstva je bil: 1. Brazilija, 2. Nemčija, 3. Turčija, 4. Južna Koreja. Z izjemo Brazilcev, ki so po prvenstvu na svoj dres dodali peto zvezdico in ki so imeli v svojih vrstah tudi najboljšega strelca prvenstva (Ronalda z osmimi zadetki), so bili dosežki preostalih polfinalistov veliko presenečenje. Nemčija pred prvenstvom ni kotirala visoko, a se je z nepopustljivo borbenostjo in kančkom sreče prebila v finale. Turčija je bila pred prvenstvom v širšem krogu favoritov za nastop v zaključnih bojih, nihče, niti Turki sami, pa ni pričakoval medalje. Po bronastem odličju je bila Turčija na nogah, nogometaše pa so ob prihodu v turški zračni prostor pričakala vojaška letala F-16 in jih pospremila do letališča v Carigradu.
Največje presenečenje prvenstva pa je pripravila gostiteljica Južna Koreja, ki je v osmini finala - resda tudi z nesporno sodniško pomočjo - izločila glavne favorite za naslov Italijane in v domovini povzročila pravo nogometno evforijo.
Nemčija 2006:Zidanov "zidan"
Četrtič v zgodovini so se naslova najboljših na svetu veselili Italijani, ki so v finalu po enajstmetrovkah premagali Francijo s 5:3. Dogajanje je zaznamovala izključitev Zinedina Zidana po udarcu Marca Materazzija. Z zmago se je končalo italijansko prekletstvo kazenskih strelov, saj so bili pred tem poraženi v vseh treh primerih, vključno s finalom leta 1994 v ZDA. Sicer pa sta obe moštvi pokazali izvrstno igro, vredno finala, vsakemu je pripadel en polčas, Francozom tudi podaljški, v katerih so imeli priložnosti za zadetek, a na njihovo žalost niso zadeli. Poleg tega so v drugem ostali brez prvega zvezdnika Zinedina Zidana. Ta je z glavo udaril Marca Materazzija, ki naj bi mu bil pred tem izrekel nekaj sočnih žaljivk.
Na tekmi med Hrvaško in Avstralijo se je nenavadna napaka primerila angleškemu sodniku Grahamu Pollu, ki je Hrvata Josipa Šimunića z igrišča poslal šele po tretjem in ne že po drugem rumenem kartonu. Sicer pa je bilo SP 2006 eden najbolj gledanih dogodkov v zgodovini televizije. Tekme so prek televizijskih ekranov ustvarile 26,29 milijarde ogledov, finale si je ogledalo 715,1 milijona ljudi.
Južna Afrika 2010: Slovenija ostala pred vrati raja
Devetnajsto svetovno prvenstvo je ostalo v lepem spominu ne le Špancem, ki so osvojili svojo prvo svetovno krono, temveč tudi Slovencem, ki so drugič nastopili na SP in dosegli prvo zmago. Južna Afrika je gostiteljstvo dobila v konkurenci afriških tekmecev, saj so kandidaturo leta 2004 lahko vložile zgolj države črne celine. Mednarodna nogometna zveza se je raje kot za sever (Egipt, Maroko) odločila za skrajni jug Afrike. Mavrična dežela je postala prva afriška država, ki je gostila najpomembnejše nogometno tekmovanje.
Dvaintrideset moštev se je merilo na desetih stadionih v devetih mestih. Najbolje so se v domovini Nelsona Mandele znašli Španci, ki so v finalu po podaljšku z golom Andresa Inieste v 116. minuti premagali trikratne finaliste Nizozemce. Španci so tako postali tudi prva evropska država, ki je slavila naslov svetovnega prvaka zunaj stare celine. Tretje mesto so osvojili Nemci, potem ko so v malem finalu s 3:2 premagali Urugvaj. Ta je v polfinalu z 2:3 izgubil proti Nizozemcem, Nemčija pa z 0:1 proti Špancem.
Najslabše volje so prvenstvo zapuščali Francozi, ki so poskrbeli za nekaj odmevnih incidentov (Nicolas Anelka je zaradi spora s selektorjem Raymondom Domenechom moral predčasno zapustiti SP, igralci pa so bojkotirali treninge). Nova Zelandija je neporažena, s tremi neodločenimi izidi, zapustila prvenstvo že po predtekmovanju.
Izbranci Matjaža Keka so poskrbeli za evforijo v domovini, ko so že na prvi tekmi z golom Roberta Korena premagali Alžirijo z 1:0 in prišli do svoje prve zmage na svetovnih prvenstvih. Z neodločenim izidom na drugi tekmi proti ZDA (2:2) so se jim odpirala celo vrata za osmino finala. A ta so se zaprla v izdihljajih zadnjega kroga predtekmovanja, ko so Američani dosegli zmagoviti gol proti Alžiriji nekaj trenutkov po tistem, ko so Slovenci z 0:1 izgubili proti Angliji.
Najboljši igralec SP je bil Urugvajec Diego Forlan, najboljši strelec in najboljši mladi igralec pa Nemec Thomas Müller. Prvenstvo si bomo zapomnili tudi po vuvuzelah, ki so parale ušesa.
Brazilija 2014: Elfova sedmica gostiteljem
Nemčija si je po letih 1954, 1974 in 1990 še četrtič priigrala naslov svetovne prvakinje. V dramatičnem finalu so se Nemci veselili tesne zmage (z 1:0 v podaljšku) proti Argentini, zbrani okrog najboljšega igralca turnirja Lionela Messija. V 113. minuti je odločilni gol dosegel Mario Götze. Poseben mejnik je spisal tudi nemški napadalec Miroslav Klose, ki je dosegel dva gola in je s 16 zadetki najboljši strelec svetovnih prvenstev vseh časov.
Pot do finala za Nemce ni bila lahka. Uvodna zmaga s 4:0 nad Portugalsko je sicer vlivala optimizem, nato je sledil remi z Gano in tesna zmaga z 1:0 nad ZDA, kjer si je elf po golu Thomasa Müllerja priigral osmino finala. Sledila je tesna zmaga z 2:1 nad Alžirijo in nato še tesen uspeh v dvoboju s Francijo - 1:0. Tekma prvenstva 2014 pa je bil nedvomno polfinale med Nemčijo in Brazilijo v Belo Horizonteju, ki so jo Nemci dobili s kar 7:1.
Prepričljiva je bila tudi Argentina, ki je v skupinskem delu z 2:1 ugnala BiH, z 1:0 Iran in s 3:2 Nigerijo. Zanimivo je, da Messi in soigralci nobene tekme niso dobili z več kot golom razlike. V osmini finala je z 1:0 padla Švica, v četrtfinalu z istim izidom Belgija, v polfinalu pa so bili Argentinci po tekmi brez golov uspešni šele v streljanju enajstmetrovk za zmago nad Nizozemsko.
Razočaranje je bila domača reprezentanca, ki je v polfinalu z Nemci doživela enega najhujših porazov v zgodovini, nato je sledil še poraz z 0:3 v dvoboju za tretje mesto z Nizozemsko. Razlog je bila tudi poškodba zvezdnika Neymarja v četrtfinalu, saj se "selecao" brez njega v zaključnih dveh tekmah preprosto ni več znašel. Drugo razočaranje so bili branilci naslova in evropski prvaki Španci, ki so že v uvodu doživeli katastrofalen poraz z 1:5 z Nizozemsko, sledil je poraz z 0:2 s Čilom in predčasen konec. Po prvem delu so se poslovili tudi Angleži, Portugalci in Italijani.
Urugvajec Luis Suarez je na tekmi z Italijo v ramo ugriznil Giorgia Chiellinija in si s tem prislužil devet tekem neigranja oziroma štirimesečni suspenz. Prvič so v Braziliji na SP uporabili tudi tehniko preverjanja golove črte, sodniki pa so uporabljali tudi posebno pršilo, s katerim so na zelenici označevali položaj žoge in oddaljenost živega zidu od žoge.
Rusija 2018: Prvič VAR in drugič Francozi
Enaindvajseto svetovno prvenstvo v nogometu se je v zgodovino zapisalo kot prvo z uporabo sistema videosodnika - VAR (Video Assistant Referee). Francozi so osvojili drugi naslov. Tako kot za SP 2022 v Katarju je izbor Rusije naletel na številne kritike zaradi kršenja človekovih pravic ter spora Rusije z Ukrajino, a na koncu je turnir obiskalo več kot tri milijone obiskovalcev, tekme pa si je ogledalo približno 3,6 milijarde ljudi. V Rusiji se je za naslov potegovalo 32 reprezentanc, med katerimi ni bilo Slovenije. Dvanajst stadionov v enajstih mestih je gostilo dvoboje, ki so med drugim poskrbeli za hiter izpad branilcev naslova. Nemci so se v družbi Švedske, Mehike in Južne Koreje namreč poslovili že po skupinskem delu. Prav tako ni napredovala nobena afriška ekipa.
Gostitelji so prišli do četrtfinala, tam jih je premagala Hrvaška, ki je po zmagi v polfinalu nad Anglijo klonila šele v finalu proti Francozom z 2:4. Za galske peteline je bil to drugi naslov prvakov sveta po domačem leta 1998. Antoine Griezmann, Paul Pogba in Kylian Mbappe so bili ob avtogolu Maria Mandžukića strelci v finalu za Francoze. Najboljši igralec turnirja je bil hrvaški vezist Luka Modrić. Najboljši strelec je bil Anglež Harry Kane s šestimi goli. Belgijec Thibaut Courtois je dobil zlato rokavico za vratarja z največ tekmami brez prejetega zadetka.
Čeprav je bil sistem VAR sprejet z mešanimi občutki, je Fifa v svojem poročilu zapisala, da je sistem dvignil natančnost sodniških odločitev na SP z dolgoletneg
