U.S. Army Lieutenant Hans Mogelgaard from Pensacola FL (L) and Specialist Joshua Blair from St. Paris OH of Echo Company, 4th Brigade combat team, 1-508 parachute infantry regiment, stand near a helicopter as it takes off at FOB Shamulzai in Zabul province, southern Afghanistan
Vojna proti terorizmu je, kot vsaka vojna, prinesla tudi ujetnike. Kam z njimi? Če bi jih pripeljali na ozemlje ZDA, bi jim morali soditi po civilnem pravu, ne vojaškem. Svetovalci predsednika Georgea W. Busha so se spomnili na oporišče Guantanamo na Kubi, katerega del so spremenili v strogo varovan zapor, ki je še zmeraj v uporabi. Od januarja 2002 se je tam zvrstilo 780 pripornikov. Kasneje so jih 731 premestili v druge države, devet jih je umrlo, 39 pa jih je ostalo in čakajo na morebitno sojenje. Foto: Reuters
Kot da vojna v Afganistanu ne bi bila dovolj, so ZDA 20. marca 2002 napadle še Irak. Mednarodno skupnost so o upravičenosti invazije skušale prepričati s ponarejenimi dokazi o orožju za množično uničevanje, ki naj bi ga bil imel iraški predsednik Sadam Husein. “Naloga opravljena,” je že 1. maja razglasil predsednik Bush, ki se je dal z letalom dostaviti na letalonosilko. Toda kemičnega in biološkega orožja niso nikdar našli, po umiku ZDA leta 2011 pa je ostala razrušena, etnično razdeljena država. Foto: Reuters
Če so se ZDA pred 11. septembrom 2001 rade hvalile, da so zibelka človekovih pravic, se je to hitro spremenilo. Zakon o domovinski varnosti oziroma Patriot Act je dal obveščevalnim in drugim službam skoraj neomejena pooblastila, vse v imenu boja proti terorizmu. Kako daleč je šlo vse skupaj, je razkril nekdanji pogodbeni sodelavec ameriške nacionalne varnostne agencije NSA Edward Snowden, ki je junija leta 2013 razkril informacije o ameriškem nadzorovanju telefonskih in spletnih informacij v ZDA in tujini. Foto: Arhiv Večera
Dolgih deset let je trajalo, da so ameriški obveščevalci izsledili idejnega vodjo teroristične mreže Al Kaida, tedaj 54-letnega Osamo bin Ladna, ki so ga zaradi napadov v ZDA šteli za državnega sovražnika številka ena. Našli so ga v pakistanskem mestu Abbottabad, ubili so ga pripadniki posebnih enot. Al Kaida, ustanovljena leta 1988, z njegovo smrtjo sicer ni ugasnila, se je pa njen vpliv precej zmanjšal. Zdaj deluje predvsem v Afriki, četudi nekatere njene frakcije ostajajo aktivne tudi v Afganistanu. Foto: Reuters
Vojna proti (islamskemu) terorizmu je rodila novo pošast: samooklicano Islamsko državo. Na svojem vrhuncu sredi prejšnjega desetletja je obvladovala velike dele Sirije in Iraka, njen voditelj Abu Bakr Al Bagdadi (ubit leta 2019) pa je sanjal o velikem kalifatu. Islamska država je imela vse elemente teroristične združbe, najhujše napade pa je izvajala po Evropi, zlasti v Franciji, Belgiji in Nemčiji. Svoj teroristični zenit je dosegla v Parizu, kjer je bilo v napadih 13. novembra 2015 ubitih 130 civlistov. Foto: EPA
