30 let mobilne telefonije v Sloveniji: Mobilni telefon in še mnogo mnogo več. Za kaj vse ga danes uporabljamo

Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu gosti razstavo o razvoju slovenske mobilne telefonije. Ogledati si jo bo mogoče do 31. decembra 2022, ime, ki so ga izbrali zanjo, pa ne bi moglo biti bolj primerno: Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji. Le pomislite, kaj so običajno vaše prve besede, ko nekoga pokličete na njegov mobilni telefon: Halo! Kje si? Če se ozremo v preteklost, ko smo za telefoniranje uporabljali stacionarne telefone, človeka na drugi strani žice česa takšnega ne bi vprašali, saj smo natančno vedeli, da se od telefonske vtičnice ni mogla oddaljiti več kot nekaj metrov. A ker je naše življenje postajalo vse bolj dinamično, se je morala prilagoditi tudi telefonija in postati mobilna.

Razstava prikazuje razvoj mobilne telefonije od njenih zametkov do danes, tako v svetovnem merilu kot v našem prostoru. Obiskovalci si lahko ogledajo mobilne telefone iz različnih obdobij, od NMT- in GSM-modelov do sodobnih pametnih telefonov. Dodatno izpostavljajo edini slovenski prenosni telefon Iskra Wanderer, ki je bil večinoma plod slovenskega razvoja in znanja. Razvili so ga v Iskri Telemobil v sodelovanju z italijanskim partnerjem, zasnovan pa je bil tako, da ga je bilo mogoče vgraditi v vozilo. Imel je lastno napajanje, zato je bil primeren tudi kot prenosni telefon, le teža za udobno prenašanje naokrog je bila še prevelika - 2,5 kilograma si pač nihče ne želi nositi s seboj. Pogovarjati se je bilo mogoče od 20 do 50 minut, potem pa je bilo treba poiskati električno vtičnico.

Razstavljen je med drugim tudi avtomat za nakup mobi kartic, pa NMT-bazna postaja. Kratica označuje prvo generacijo mobilne telefonije (Nordic Mobile Telephone) - gre za omrežje NMT (omrežna skupina 0609), ki ga je Mobitel dokončno ukinil konec leta 2005. Prvo generacijo brezžične mobilne telefonije so namreč v Evropi razvili v skandinavskih državah v 70-ih letih prejšnjega stoletja, saj je bilo na odročnih in redko poseljenih območjih ceneje vzpostaviti mobilno omrežje od stacionarnega. Prvi delujoči sistem NMT-telefonije pa so predstavili v Savdski Arabiji leta 1986, en mesec pred uvedbo v Skandinaviji. Uslužbenec podjetja Motorola Martin Cooper je sicer v New Yorku 3. aprila 1973 izvedel prvi klic po mobilnem telefonu. Telefon je bil velik 23 centimetrov, tehtal je slab kilogram, njegova baterija je vzdržala okoli pol ure in jo je bilo treba polniti kar deset ur.

Kot piše Tehniški muzej Slovenije, so v Sloveniji PTT-podjetja začela oglaševati in pridobivati prve naročnike za Mobitel že leta 1989. Vendar takrat še po precej zasoljeni ceni. Navajajo, da je bilo za posamezni priključek treba odšteti 99.400 dinarjev oziroma 14.200 nemških mark, na razpolago pa je bilo zgolj 600 priključkov. Pri nas je prvo javno mobilno omrežje nastalo po zaslugi Združenja PTT-organizacij Slovenije, ki je ustanovilo družbo Mobitel. Trg mobilne telefonije se je sicer liberaliziral konec 90-ih let z vstopom družbe Simobil na trg leta 1999. Tretji operater je bil Vega, sledil je Tušmobil, danes pa so največji operaterji Telekom Slovenije, A1 Slovenija in Telemach. Storitve mobilne telefonije ponujajo še T-2, Bob, Spar Mobil, Hip mobil, HoT - Hofer Telekom, Me2 in SoftNET mobil.

Razvoj pa gre neustavljivo naprej. Iz generacije v generacijo bolj zmogljivi mobilniki so v preteklosti izrinili že marsikatero samostojno napravo. Le pomislite, kdaj ste nazadnje odpotovali na dopust, kamor ste s seboj vzeli dodatni digitalni fotoaparat? Trg kompaktnih fotoaparatov je umrl, posamezniki, predvsem profesionalni fotografi in kreativni ljubitelji fotografije še prisegajo na zrcalno-refleksne ali brezzrcalne digitalne fotoaparate, a tudi ti z vsakim novim paradnim konjem, ki ga predstavi kateri od proizvajalcev mobilnih telefonov, ugotavljajo, da je umetni inteligenci in vseeno dovolj dobri optiki v mobilnikih skoraj nemogoče konkurirati. Predvsem nežnejši spol kamero za sebke, če nima pri roki ogledala, uporabi tudi za preverjanje ličil.

Potem so tu diktafoni. Za snemanje zvoka preprosto poženemo aplikacijo na mobilni napravi. Računanje in preračunavanje? Nič bolj preprostega kot to. Namesto kalkulatorja to počnemo z ustrezno aplikacijo. Mobilnik je danes tudi navigacijska naprava, uporabljamo ga za dostop do mobilnega bančništva. Tudi pogled skozi okno je postal odveč. Sodobni uporabnik trenutno vreme in vremensko napoved preveri kar na zaslonu telefona. Na mobilnikih pregledujemo in obdelujemo videe in fotografije. Ker imajo dovolj velike zaslone, lahko dokaj udobno gledamo tudi televizijo ali si pripravimo filmski večer. Poslušanje glasbe iz različnih virov tudi ni težava.

V pomnilniku imamo shranjena digitalna covid potrdila, po spletu iščemo recepte in druge informacije, na mobilnikih beremo knjige, elektronsko pošto, igramo igre. Sodobni telefon je budilka, daljinski upravljalnik, z njim nadzorujemo pametni dom, žarnice v stanovanju. Organiziramo si življenje, šteje nam korake, je štoparica, zna izmeriti srčni utrip, ki ga lahko v aplikaciji ali beležnici zabeležimo. Marsikateri starš ga da svojemu otroku v roke, da ga zamoti in zabava.

Mobilnik postaja tudi nepogrešljiv pripomoček influencerjev, vplivnežev, ki radi dokumentirajo vsak trenutek svojega življenja in ga, kot vržemo kost psu, pošljejo na družbena omrežja in svetovni splet v pričakovanju komentarjev spletne publike. Da bi pokazali, kako čustveno navezani smo na svoj mobilni telefon, kažejo številne raziskave, v katerih se je izkazalo, da povprečni uporabnik mobilnik vzame v roke več kot 100-krat dnevno, izmerili pa so več kot tri ure uporabe na dan. Letos je po svetu v uporabi več kot 15 milijard mobilnih naprav, kažejo statistični podatki, leta 2025 naj bi njihovo število preseglo 18,22 milijarde. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Da bomo z mobilnimi telefoni, ki bi jih bilo bolj prav imenovati mobilne naprave, počeli še veliko več stvari, trend pa kaže tudi, da se bomo v prihodnje še manj pogovarjali in več komunicirali tekstovno.