Harry Potter 20 let pozneje: Ponovni vzpon tolažilne druščine z Bradavičarke

Napisane so bile znanstvene razprave, opravljene raziskave, analize. Bistvo pa pravzaprav ostaja - druščina dveh fantov in dekleta v neverjetnem svetu, v katerem se mračne sile borijo z dobrimi. Literarni kritiki so sicer knjigam J. K. Rowling najprej navdušeno prikimavali, nato so nekoliko privili lupe in predvsem na Feniksov red je zletelo kar nekaj kritik. A oboževalcem je bilo takrat že vseeno, cunami je bil sprožen in vsaka knjiga posebej je rušila rekorde. Nekateri so že takrat vedeli, da bodo Harry, Hermiona in Ron ostali večni. Recimo genialni Stephen King, ki je serijo označil za "podvig, ki ga je sposobna le vrhunska domišljija" in avtoričin "pretresljivi smisel za humor" razglasil za izjemen. Vendar je zapisal, da je, kljub temu da je zgodba dobra, "malo utrujen od odkrivanja Harryja doma s svojima grozljivima teto in stricem", kar je osnovni začetek vseh sedmih knjig. King se je tudi pošalil, da "Rowlingova nikoli ni srečala prislova, ki ji ni bil všeč". Vendar pa je napovedal, da bo Harry Potter "res prestal preizkus časa in končal na polici, kjer so shranjeni le najboljši; mislim, da bo Harry zasedel svoje mesto z Alice, Huckom, Frodom in Dorothy. To je serija ne samo za desetletje, ampak za stoletja."

Predstavljati si druge igralce bi bilo - kriminal

Malo manj predvidljiva sta bila tako prvi uspeh kot dolgoživost filmov. Minuli teden je minilo 20 let od premiere Kamna modrosti in mladi čarovniki po 20 letih zrejo v precej drugačen svet. Franšiza Harry Potter je še vedno ogromna komercialna uspešnica, zaslužki so milijonski, a tudi pri filmu ne gre le za mašinerijo, ustvarjalcem je uspelo posneti serijo z neomejenim rokom trajanja.

Prvi film je štiri leta po knjigi novembra daljnega leta 2001 priromal v kinematografe v zatišju 9/11. Svet je prežemal strah pred terorizmom, zaznamoval je rojstvo tako imenovanega tolažilnega popa, žanra za odvračanje pozornosti. Morda je za vrnitev popularnosti Bradavičarke kriv epidemični čas? Zagotovo je veliko mladih (in njihovih staršev) tudi zadnji dve leti raje zrlo v hrabro čarovniško mladež kot v poročila, ki so postregla z vsak dan bolj skrb vzbujajočimi vestmi.

No, seveda šteje tudi to, da je Warner Bros poiskal tri zelo mlade igralce, da bi serijo popeljali skozi njihovo mladost do njenega finala: Daniel Radcliffe kot Harry, Emma Watson kot Hermiona in Rupert Grint kot Ron. Da je igralska zasedba izključno britanska (in delno Irska), je zahtevala Rowlingova, ki je tudi sicer bdela nad filmom. Mnenja o njihovem igranju se razhajajo in Robert Pattinson (ki je igral Cedrica Diggoryja v Ognjenem kelihu), je imel edini pravo karierno moč. A verjetno si nihče ne more predstavljati filmov z drugačno zasedbo. "Všeč mi je celo postala Grintova zelo široka, trapasta igra, pri kateri ga je na začetku spodbujal režiser Chris Columbus. Radcliffov okrogli obraz z očali je videti očarljivo neizoblikovan," je za The Guardian zapisal kritik Reter Bradhshaw, ki spremlja filme že od začetka. Predstavljati si v njihovih vlogah koga drugega je kriminal, dodaja. Verjetno velja enako za mogočno učiteljsko osebje, vključno s profesorico McGonagallovo (Maggie Smith), profesorjem Quirrellom (Ian Hart) in profesorjem Snapom (Alan Rickman).

Pisateljica z zgodbo

Tudi zgodba pisateljice J. K. Rowling je med tem dobila mitske razsežnosti. Obubožana avtorica je idejo za knjigo dobila leta 1990 na polnem vlaku iz Manchestra v London, nenadoma ji je "padla v glavo". "Pisala sem skoraj neprekinjeno že od šestega leta, a še nikoli nisem bila tako navdušena nad idejo. Preprosto sem sedela in razmišljala štiri ure (vlak z zamudo) in vse podrobnosti so se mi pojavile v možganih. Suh, črnolas fant z očali, ki ni vedel, da je čarovnik, mi je postajal vedno bolj resničen," je Rowlingova opisala na svojem blogu. Leta 1995 je dokončala Harryja Potterja in kamen modrosti in rokopis je poslala več potencialnim agentom. Christopher Little se je ponudil, da jo zastopa. Potem ko je osem založnikov zavrnilo Kamen modrosti, je Bloomsbury ponudil Rowlingovi za knjigo 2500 funtov predujma. Na predvečer objave so založniki Rowlingovo prosili, naj sprejme bolj spolno nevtralen priimek, da bi pritegnila moške bralce, saj se bojijo, da jih ne bi zanimalo branje romana, za katerega so vedeli, da ga je napisala ženska. Odločila se je za uporabo J. K. Rowling (Joanne Kathleen Rowling), pri čemer je kot drugo ime uporabila ime svoje babice, ker nima srednjega imena.

In kaj počne pisateljica danes? Ironično, avtorica, ki je morala nekoč maskulinizirati svoje ime, je danes v središču ostre debate o politiki spolov. Predvsem je tarča transspolnih aktivistov, kar pa je že druga zgodba. In precej bolj zapletena od črno-belega sveta mladih čarovnikov.