Anatomija novonormalnega turizma

Žal nisem več zmožen prebaviti drugačnega tipa prebliskov, kot so tovrstni citati iz distopične dežele Novonormalno. Orwell, Huxley, Kafka, Golding, Kundera, Levi in kar je še podobnih mislecev, ki so neposredno izkusili diktature, holokavst ali kar je še v orkestru patoloških vladavin podobnega temu, me hočeš nočeš obsedajo. Ujet sem v krogotok njihovih premišljevanj. Vse, kar ni znotraj tega krogotoka, se mi zdi plehko.

No, v tem razpoloženju me je pobaral urednik te priloge, da bi jaz, koronaidiot, napisal kaj o turizmu, saj menda bi po več kot dveh desetletjih mojega udejstvovanja v tem poklicu (turistični vodnik) celo bil sposoben kaj reči na to temo. Nerad se odzovem na tovrstne sugestije, a sem po premisleku vendarle sprejel odločitev, da se tega lotim. Kaj pa turizem v novonormalnem svetu? Kakšen bo moj odgovor? Namreč: zelo rad si zastavim vprašanje in potem vrtam v materijo, slednje namreč pogrešam.

Če ponazorim s primerom, o čem govorim. Pred časom sem namreč spremljal Tarčo, tisto, ko se je debatiralo o nabavi hitrih testov, ki so jih nabavili mladci, naša bodočnost, ki se ne razlikuje dosti od nedavne srbske, splavarske turbofolk scene. Biznismeni, ki so prepričali naše vladnike, da to je pa to. Medtem ko so se prisotni ograjevali od njihovega načina življenja, smrkavci so žurali in se nacejali z mojitom, namesto da bi se usmrajali doma, kot se spodobi za vsakega solidarnega Šentflorjanca, se je pojavil podatek, da so nekje v neki lekarni naredili analizo. Primerjali so tri tipe hitrih testov in dobili rezultate. Prvi so pokazali nekaj več kot 400 pozitivnih, drugi okoli 250, tretji pa zgolj okoli 40. No, sem pomislil, bomba, tole je pa zdaj začetek konca neke laži.

Čakam, čakam, čakam. Kdaj bo gospa Erika rekla: "Kaj bomo rekli, a je še smiselno nadaljevati ta cirkus? Ali se bomo še naprej šli testiranja, če nam številke povedo, da smo zašli? Zakaj se pogovarjamo, kaj nabaviti, če rezultati sporočajo, da tega enostavno ne potrebujemo? Zakaj se pogovarjamo o tem, ali naj davkoplačevalci plačajo 18 evrov na test, ki ga ponuja turbofolk mladina, ali pa 27 evrov za test, ki ga ponuja resen biznismen, ki pije na domačem travniku nabrane kamilice namesto mojita, če je pa več kot očitno, da glede na rezultate sploh ne potrebujemo tega stroška?" Toda takoj so se oglasili tisti, ki znajo povedati nekaj, a ne zato, da bi ljudje verjeli, pač pa, da ne verjamejo v karkoli, da se jim odvzame moč presoje in sodbe, da lahko počnejo z njimi, kar hočejo. In? Erika je zgolj nemo zrla s svojimi prelepimi očmi v modrost govorjenega, ki je privrela na plan, kot nekdaj napevi Vice Vukova iz zaprašenih džuboksov vaških gostiln. Nič. Spet tema 18 ali 27. In ker sem že vajen, da nič ne verjamem in lahko z mano počnejo, kar hočejo, in to seveda tudi počnejo, sem izklopil TV. In zato, ker Erika ni nič vprašala, sem se odločil, da bom na sugestijo urednika napisal tekst o turizmu v novonormalnosti. Odgovoril bom na vprašanje: kaj pa turizem?

Glede na to, da sem koronaidiot, menim, da bi na ta vprašanja še najbolje odgovorili prisotni na forumu v Davosu, in prav nič ne bi bilo narobe, če bi o tem povprašali samo Greto Thunberg, simpatično dekle iz Švedske, ki nas je prebujala iz sna že pred koronakrizo in je pred kakšnim tednom spregovorila tudi v Davosu. Zeleni dogovor je tisti, ki bo krojil usodo vseh, ki smo včasih bili zaposleni v turizmu. Kaj so tam govorili, sem skušal izvedeti tudi iz naših medijev, kar pa je zelo podobno debati Erike z gosti Tarče. Konkretno sem našel izčrpen zapis v osrednjem slovenskem dnevniku Delo, avtorice Petre Kušar. Izčrpen zapis izjemno pomembne konference lahko na srečo povzamem tudi v tej kolumni, ki je seveda omejenega obsega, a ga je dovolj, da ga lahko skoraj v celoti: "Vsekakor se obeta nova doba. Pri tem bo treba dajati poudarek ukrepom za omejitev posledic podnebnih sprememb. Zagotoviti pa bo treba tudi čim bolj trajnostno svetovno gospodarstvo. Še naprej si bo treba prizadevati za bolj enakomerno razporeditev premoženja med ljudmi. Hkrati je treba ubrati boljšo preventivno strategijo v primeru vnovičnega pojava pandemije." Žal je to edini prispevek, ki sem ga na to temo v zvezi s forumom, ki je potekal v Davosu, našel v naših medijih na dan, ko to pišem. Edini!

Potem sem šel še sam brskat po uradnih straneh Svetovnega gospodarskega foruma in si prebral propagandno slamo, ki ga je spremljala, precej podobna reklami za persil. Pa vendar, naj naštejem nekaj govorcev, ki nam sporočajo, kar opisuje izčrpni članek, ki si ga očitno edinega na to temo v Sloveniji zaslužimo: Ursula von der Leyen, Angela Merkel, Emmanuel Macron, Xi Jinping, Vladimir Putin, Christine Lagarde, Antonio Guterres, Kristina Georgieva … Predsedniki velesil in seveda bank ter najpomembnejših mednarodnih institucij. Ujel sem nekaj njihovih besed. Besed tistih, ki znajo povedati nekaj, a ne zato, da bi ljudje verjeli, pač pa, da ne verjamejo v karkoli, da se jim odvzame moč presoje in sodbe, da lahko počnejo z njimi, kar hočejo, in kar je bilo odlično povzeto tudi v edinem članku za slovensko javnost o tem najpomembnejšem dogodku za vse prebivalce planeta. Vse! O turizmu nisem našel niti ene same besede. Pa vendar, prav zato, ker je nisem, je o tem vse povedano. Turizem kot gospodarska panoga je dokončno izbrisan v svoji siceršnji kompleksni obliki.

Kako bo mogoče potovati? Odgovor na to je Common Pass. Digitalna rešitev, recimo ji digitalni potni list, ki so ga uvedli in preizkusili kje drugje kot v Afriki, starem prizorišču za poizkusne zajce. Tokrat na vzhodnem delu Afrike. Ruanda, Kenija, Tanzanija, Uganda, Burundi in Južni Sudan so države, kjer so ga preizkusili v praksi. Seveda pod pretvezo varnosti prehodov mej spričo koronavirusa. Človek bi pričakoval, da bi se varnostni ukrepi seveda najprej vzpostavljali v tako imenovanem razvitem svetu, mar ne? Sodelavci Svetovnega ekonomskega foruma, projekta Commons, so poskrbeli, kot lahko razberemo iz njihovih prispevkov, da so uslišali njihovo željo po tem, da nadzirajo okužbe, se pravi testiranja in precepitve. Če se nekoliko poglobimo v nosilce te neprofitne organizacije, trčimo na imena, ki so neposredna povezana z Gatesovim kraljestvom cepiv, se pravi GAVI-jem. Pa smo spet pri neverjetnih naključjih, ki jih koronaidioti zmeraj znova najdemo in nespretno povežemo povsem naključne točke v manične blodnje simfonije zarote.

Kdo bo lahko potoval? Redki, predvsem poslovno, sicer bo ogromno dela s tem, da si bo večina skušala pridobiti kakšno skrivaj zakopano konzervo Etinega prebranca, najti kakšno bogato nahajališče štorovk ali pa v skrajni sili tudi prekuhavanje rdečih mušnic ne bo odveč. Ogromno bo dela s tem, da spet vzpostavimo zeleni planet, da se bodo v goščavah spet v miru parili tigri in da se v mokriščih znova vzpostavijo razmere za razširjanje malarije, ki bi lahko bila odlična poslovna priložnost za izdelavo cepiva, če preživimo četrto industrijsko revolucijo, kot jo imenujejo.

Morda še nekaj informacij za tiste, ki ste do sedaj bili zaposleni v različnih sektorjih turizma. Turistični vodniki smo svoje že dobili: lahko si nataknemo reklamne majice našega turističnega državnega kolosa in se pretvorimo v lokalne vodnike, pridno zberemo deset popolnih aberveznikov, s katerimi naredimo selfije, ki jih nato pošljemo v preverbo števila prisotnih našim plačnikom na GZS ali nekaj podobnega (žal se nisem šel te igre in ne vem, kdo točno stoji za to bizarno idejo, kako te plačati po glavi), in si okoli vratu zadrgnemo popolnoma novo vrv, da nam vsaj samomor ne spodleti, če nam je že vse preostalo. Slabo se piše tudi vsem, ki ste svojčas skrbeli za prevoz vseh vrst. Nadomestila vas bodo samovozeča vozila. Novost, ki je tako nova, da se mi celo rdeče podčrta na wordu. Muzeji pridno digitalizirajo zbirke, prav tako galerije. Čestitke, preberite si geslo ludizem v še edinem klasičnem leksikonu. Morda se ohranijo omejene količine hotelov. Da pa vse skupaj nekoliko ohrabrim spričo dejstva, da je turizem crknil in izumrl, naj vas ohrabrijo besede Hannah Arendt, ki relativizirajo tudi tole pisanje: "Ta nenehna laž nima namena, da ljudje verjamejo vanjo, pač pa, da ne verjamejo v karkoli. Takšnim ljudem ni odvzeta možnost za akcijo, pač pa moč presoje in sodbe. Z njimi lahko počnete, karkoli hočete."