Eden od državnih mehanizmov njihove integracije v družbo je bilo zaposlovanje nekdanjih ruskih vojakov v orožniških in vojaških vrstah, kot graničarji in t. i. financarji so bili množično nastanjeni na avstrijsko-jugoslovanski meji, ki je bila leta 1920 prvič vzpostavljena kot državna. Prisotnost od vojne travmatiziranih Rusov na severni državni meji je sooblikovala in morda celo odločilno oblikovala odnos prebivalstva do meje - toliko bolj, ker so bile obmejne stražnice v prvih letih ob pomanjkanju ustrezne obmejne infrastrukture nastanjene kar na kmečkih domačijah, kjer so ob domačinih bivali tudi graničarji.
Vranglovci, ki so sebe doživljali kot nosilce in branitelje tradicije ruske carske armade, so imeli v jugoslovanski javnosti slab sloves, kar kažejo primeri iz kazenskih spisov, dnevnega tiska in parlamentarnih razprav zaradi zmeraj glasnejših govoric o urjenju Vranglovih sil na jugoslovanskem ozemlju. Leta 1922 se je tako pred mariborskim okrožnim sodiščem znašel vranglovec Simeon Britvin, skupaj z njim pa še domačinki iz hribovske okolice Radelj (tedaj Marenberg), mati Liza in hči Micka. Oženjeni sedemindvajsetletnik iz ruskega Tambova je bil v začetku marca 1923 obsojen na smrt na vešalih zaradi umora domačina, ki ga je storil v sodelovanju z vrstnico Micko in njeno nepismeno materjo. Britvin je kot graničar pri Kapunarju julija 1922 ponoči ob gozdni poti v naselju Šentjanž pri Radljah zaradi ljubosumja ustrelil v glavo Mickinega ljubimca, enainpetdesetletnega Jurija Germuta, ženski pa sta medtem na svojem domu ob pijači in klepetu zadrževali Germutovega spremljevalca.
Poročilo žandarmerijske postaje v Radljah je štiri dni po umoru ob natančnem popisu dogodka v enem samem stavku bogato odprlo paleto občutij strahu in odpora obmejnega prebivalstva do (ruskih) graničarjev: "Takoj izpočetka zasledovanja je bilo v splošnem rečeno, da je morilec eden ruski vojak, ker Germut ni imel drugih sovražnikov, graničarji pa večkrat grozijo, da bodo enega ali drugega ustrelili, posebno pa ponoči." Noseča Micka, ki je bila v bližini državne meje pri Kapunarju aretirana šele avgusta, saj se je skrivala na avstrijski strani z dvema ukradenima kozama, je že ob prvem zaslišanju za umor obtožila Britvina, vendar ni skrivala, da je bil tudi Rus njen občasni ljubimec. Da bo Garmuta ustrelil, ji je povedal že davno in ji zagrozil, da bo umoril tudi njo, če ga bo razkrila.
Množična integracija priseljencev ima seveda vselej vgrajen konflikt, vendar je konflikt nujen sestavni del življenja v družbi, ki se lahko zdravo razvija samo tako, da konflikte umno razgalja, razgrajuje in rešuje
