Urban Červek
Ker so v bankah postopki in kriteriji za odobritev potrošniških posojil vnaprej določeni in relativno strogi, se osebe, ki za kredit nimajo pogojev, zatečejo k drugim virom. Posledice izposoje denarja pri nenadzorovanih posojilodajalcih pa so lahko zelo hude.
“Ko so ljudje kreditno nesposobni in v bankah ne dobijo več kreditov, se zadolžujejo pri fizičnih osebah, ki so tako imenovani izposojevalci denarja. Po razpoložljivih podatkih so mesečne obresti zelo visoke, tako da osebe ob zapadlosti ne morejo vrniti izposojenega denarja. V večini primerov osebe za izposojen znesek zastavijo tudi nepremičnino ali premičnino in običajno ostanejo brez njih. Vrednosti zastavljenih stvari, predmetov in nepremičnin so v večini primerov višje od dejanskega izposojenega zneska,” pravi Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete pri generalni policijski upravi.
Če ne pride do uporabe orožja ali nevarnega orodja pri grožnjah oziroma če to ne stori več oseb, ne gre za klasično izsiljevanje po 213. členu kazenskega zakonika, temveč za samovoljnost, saj dejanski dolg obstaja, posojevalec pa samovoljno vzame pravico, da si povrne dolg, pojasni Menegalija.
Glede na razpoložljive statistične podatke so tovrstni primeri v zadnjih letih nekoliko v upadu. Policija na leto obravnava približno 200 primerov izsiljevanja in med 20 in 30 primeri zlorabe izvršbe, kažejo statistični podatki. Natančnejši pogled pokaže, da je število kaznivih dejanj izsiljevanja dolga pri izterjavi dejanskega dolga v zadnjih letih upadlo z 10 do 15 primerov na leto na 7 primerov v minulem letu in 2 primera v letošnjem.
Dogajajo pa se tudi izterjave namišljenega dolga, teh je vsako leto približno 20, ter zlorabe izvršbe s protipravno izterjavo, tudi teh primerov policija letno obravnava približno 20 ali nekaj manj. Ker v večini primerov vpleteni zadev ne prijavljajo na policijo, razen v skrajnih primerih, ko osebe ne vidijo drugega izhoda, je sklepati, da je teh primerov v resnici precej več.
Pri Novi KBM zadržani do prodaje terjatev do fizičnih oseb
Do pravice do izterjave dolga lahko upnik pride tudi tako, da odkupi dolžnikovo terjatev. Terjatve do fizičnih oseb lahko prodajo tudi banke. Kot pojasnjuje Črt Slokan, direktor sektorja upravljanja problematičnih naložb pri Novi KBM, banka pri izbiri tako imenovanih nedonosnih terjatev, ki jih prodaja, ni zakonsko omejena, mora pa kupec takšnih terjatev (do fizičnih oseb) izpolnjevati določene z zakonom predpisane pogoje, kot je dovoljenje ministrstva za gospodarstvo za potrošniško kreditiranje. "Nova KBM načeloma posameznih nedonosnih terjatev do fizičnih oseb ne prodaja, saj menimo, da lahko takšne prodaje privedejo do neželenih situacij. Kot primernejšega ocenjujemo model prodaje paketov nedonosnih terjatev (torej skupin terjatev do različnih fizičnih oseb), ki je običajen tudi v tujini. Kupci takšnih paketov, katerih nakupna cena je prav tako višja, so specializirani investitorji, ne pa morebitni sosedje ali druge osebe, ki bi z nakupom posamične terjatve do fizične osebe zasledovale druge (morda nezdružljive) interese," pojasnjuje Slokan.
