Napovedi podražitev storitev so običajno postavljanje potrošnika pred dejstvo. Napovejo mu, za evro ali več bomo podražili vaš trojček, če tega ne sprejmete, lahko plačate penale in greste drugam, ali pa denimo uidete k drugemu elektrooperaterju, celo izberete drugega vodooskrbnika. Kot da bi ga res lahko. Srečujemo pa se tudi z bolj vljudnimi napovedmi podražitev. Spoštovani, so julija nagovorili svojih okoli 877 tisoč članov v zdravstveni zavarovalnici Vzajemna, zaradi rasti stroškov za zdravstvene storitve moramo s septembrom "uskladiti" premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Polna mesečna premija bo znašala 35,67 evra, s triodstotnim popustom 34,60 evra.
Ko veliki zaigrajo na karto terorja izbire
Da je to visoka podražitev, 3,7 evra ali skoraj 12 odstotkov mesečno več, svojim zavarovancem niso pisali. In da je po marcu že druga letošnja, tudi ne. Zahvalili so se za razumevanje in ponudili brezplačno telefonsko številko. Ljudje vendar vedo, da so še do nedavna plačevali 31,97 evra mesečno oziroma s popustom 31,01 evra. Nekateri se spomnijo celo, da so pred tem plačevali 30,12 evra oziroma s popustom 29,22 evra. Zelo redki pa, da je bila avgusta leta 2015 premija s popustom 26,79 evra in se je v štirih letih podražila za slabih 30 odstotkov oziroma za skoraj osem evrov mesečno. Premije sta seveda dvigovala tudi druga dva ponudnika dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Marca letos skupaj z Vzajemno tudi Adriatic Slovenica na 31,98 evra, zdaj pa Zavarovalnica Triglav za 7,8 odstotka oziroma na 35,55 evra. Adriatic Slovenica še vztraja pri premiji 31,98 evra.
Kaj je stagflacija?
“Mi z njo še nimamo izkušenj, svet jo ima iz 70. let. Prav stagflacija je bila kriva za zaton keynesianizma in za to, da se je koncept ekonomske politike obrnil v neoliberalizem in neokonservativizem. To se je seveda dogajajo pred 40 leti, današnje razmere niso primerljive s tistimi. Kljub temu pa je stvar problematična, kadar imamo na omejenem trgu težnjo po naraščanju ireverzibilnih cen, okoliški trgi pa so še stabilni. V tem primeru se lahko tak trg sreča s težavami. Najbrž niso identične nekdanji stagflaciji, so ji pa podobne in nekaj takega se je pred 30 leti zgodilo tudi Japonski. Vendar za zdaj nič ne kaže, da bi svetovnim ekonomijam grozila stagflacija. Če bi se to zgodilo v majhnem gospodarstvu, pa bi oteževalo položaj izvoznikom, kar bi lahko privedlo do njihovega propadanja, do zmanjševanja izvoznih poslov in tudi zmanjševanja zaposlovanja. Tak proces bi lahko poglobil recesijo oziroma bi pomenil pospešeno recesijo na takem lokalnem trgu,” pojasnjuje dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta.
Ko evroobmočje drsi v recesijo in se naša rast ohlaja, res ni pričakovati močnega in trajnega povišanja cen
Avgusta je doživelo podražitveni udar stanovanje
Na vedno nove podražitve smo začeli stresati jezo tudi ob kavicah. A zdi se, da gre zdaj res bolj za jezo kot strah pred inflacijo. Jeza se nabira v ljudeh že od dviga minimalne plače, ko je dala vlada ljudem v žep nekaj več evrov in jim denar takoj tudi pobrala iz denarnic. Vrtci, domovi za starejše in še kdo so lahko za višje plače zaposlenih zbrali le (oziroma tudi) s podražitvami. Zdaj spravljajo ljudi v slabo voljo druge višje položnice. Pregled nad tem, kaj vse je šlo gor, ima le redkokdo.
Pri nas te nevarnosti ni videti
“Stagflacija je bila pojav v 70. letih, ko so se cene nafte dvignile za skoraj 400 odstotkov, hkrati pa je gospodarska rast začela stagnirati zaradi številnih razlogov. Tokrat te nevarnosti ni videti, sploh pa ne pri nas. Razen če trgovinska vojna eskalira v vojaške spopade in se zaradi povečane negotovosti in povpraševanja po nafti drastično, torej za nekajkrat, dvignejo cene nafte,” pravi dr. Jože P. Damijan.
Avgustovski skok lahko pusti le enkratne učinke
Kaj si lahko po vsem skupaj obetamo? So v Sloveniji, ki je imela v drugem četrtletju letos 991 tisoč delovno aktivnih prebivalcev in 43 tisoč brezposelnih, toliko kot v najboljših časih v letu 2008, apetiti po dvigu cen storitev pretirani?
Ko smo dr. Davorina Kračuna, predsednika Fiskalnega sveta, vprašali, zakaj jih tako skrbita 2,5-odstotna rast in hkratna 2,3-odstotna letna inflacija, nam je pojasnil: "Upočasnitev gospodarske rasti in hkratna krepitev rasti cen sta lahko zaskrbljujoči, če bi nakazovali dolgoročnejši trend. A kar se tiče inflacije, ki se sicer letos postopoma krepi, gre lahko pri avgustovskem skoku na 2,3 odstotka samo za enkratne učinke, saj so se sezonsko najbolj zvišale cene obleke in obutve. Ali je res tako, se bo pokazalo v naslednjih mesecih, toda če bi cene na domačem trgu hitele s tem tempom navzgor dlje časa, bi to lahko pomenilo tveganje za nižanje kupne moči prebivalstva in tudi težave za slovensko gospodarstvo, predvsem za izvoznike."
Kjer ni konkurence, cene rastejo, in ne bodo jih znižali
Kračunu se ne zdi naključje, da se ravno zdaj zvišuje cena prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, prav tako cene komunalnih storitev. "Cene ta hip rastejo tam, kjer kakšne resne konkurence ni. In te višje cene bodo ostale. Ne bodo jih znižali. Uvozne cene imajo tako ta hip močan stabilizacijski učinek, saj so odvisne od splošnih gibanj. Evrska inflacija je namreč še vedno nižja od pričakovanj Evropske centralne banke, kar se odraža tudi v stabilnosti uvoznih cen. Zato se kakšnega resnega inflacijskega pritiska zaenkrat sicer ni treba bati. Lahko pa razhajanje med domačimi in svetovnimi cenami ogrozi izvoznike, saj plačujejo za vhodne elemente na domačem trgu po podražitvah več, dvigujejo se tudi njihovi stroški dela, na izvoznih trgih pa so razmere, kakršne so, in predstavljajo okvir za določanje prodajnih cen izvoznikov."
Zakaj nas naša inflacija zdaj tako skrbi?
Vsaj deset let že poslušamo guvernerje ECB, da je “idealna” inflacija v deželah z evrom dvoodstotna inflacija, smo spomnili predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna. Pa nas je takoj dopolnil: “Če smo natančni, je idealna inflacija za evrsko območje nekaj pod dvema odstotkoma. Tako je uradno stališče ECB. Za zdaj seveda nič ne kaže, da bi bila trenutna inflacija nevarna, saj se v zadnjih nekaj letih v območju evra večinoma nahaja pod dvema odstotkoma, avgusta je ocenjena le na okoli en odstotek. V teh razmerah je še zmeraj smiselno imeti za cilj borbo proti deflaciji za območje evra, a odstopanja v posameznih državah lahko pomenijo, da skupna denarna politika postaja manj primerna oziroma preveč spodbujevalna za države z višjo inflacijo. To lahko ob umirjanju gospodarske rasti do določene mere sicer deluje ugodno, lahko pa v takšnih državah vodi tudi v makroekonomska neravnotežja, če se ustrezno ne odzovejo ekonomske politike, ki so na voljo na nacionalni ravni.”
