Darja Kocbek
Ker gospodarstvu na kratki rok grozijo tveganja in je inflacija v območju z evrom še vedno pod želeno ravnijo, ki je malo pod dvema odstotkoma, namerava Francozinja Christine Lagarde, ki bo v jeseni za osem let prevzela vodenje Evropske centralne banke (ECB), nadaljevati politiko sedanjega predsednika te ustanove Italijana Maria Draghija. To pomeni, da bo Evropska centralna banka (ECB) vztrajala pri nizkih obrestnih merah in tiskanju denarja. Denar za tiste, ki se zadolžujejo, bo tako še naprej poceni, varčevalci pa za svoje vloge še naprej ne bodo dobili tako rekoč nič obresti.
Za ozelenitev monetarne politike
Na včerajšnjem zaslišanju v odboru Evropskega parlamenta za položaj predsednice ECB se je po poročanju STA zavzela za ozelenitev monetarne politike, okrepitev ogrožene multilateralne ureditve in ohranitev spodbujevalne denarne politike ter obljubila komuniciranje tudi z ljudmi, ne le s finančnimi trgi. Spodbujevalna denarna politika, to je tiskanje denarja, bo po njenih besedah potrebna še dolgo in treba bo pozorno spremljati negativne učinke nizkih obrestnih mer v Evropi. Ključna obrestna mera v območju evra je že dolgo pri nič odstotkih.
Svarila Nemca: Denarna politika v slepi ulici
Glavne centralne banke imajo še komaj kaj orožij za učinkovit spopad z resnejšo gospodarsko krizo, je v pričakovanju novih ukrepov ECB včeraj dejal prvi mož Deutsche Bank Christian Sewing. Po njegovem mnenju se je tako denarna politika znašla v neke vrste slepi ulici.
"Centralne banke so že zdaj do konca odvile svoje denarne pipice, še posebej ECB," je dejal v nastopu na bančni konferenci v Frankfurtu.
Ključna obrestna mera v območju evra je sicer že lep čas pri nič odstotkih, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank ostaja nespremenjena pri minus 0,40 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje pa je pri 0,25 odstotka.
Svet ECB je junija v luči nizke inflacije in šibkih gospodarskih obetov podaljšal pričakovano obdobje rekordno nizkih obrestnih mer v območju evra. Če je do tedaj napovedoval, da bodo na sedanjih ravneh ostale "vsaj čez konec leta 2019", je takrat dikcijo spremenil v "vsaj čez prvo polovico leta 2020". Na julijski seji je nato svoji napovedi obrestne politike dodal še besedici "ali nižje" in tako odprl pot znižanju obrestnih mer.
Kdo je Christine Lagarde?
Osem let je bila generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pred tem - v času finančne krize - štiri leta francoska finančna ministrica. Je prva ženska, ki je vodila IMF in bo tudi prva ženska na čelu ECB. Pred njo so vsi predsedniki ECB in generalni direktorji IMF bili ekonomisti, ona je pravnica. Korupcijska afera Tapie je črna pika v njeni karieri. Kot francoska finančna ministrica je leta 2008 priznala sodbo zasebnega arbitražnega sodišča, da poslovnežu Bernardu Tapieju pripada državna odškodnina v višini 404 milijone evrov. Francosko sodišče je leta 2016 razsodilo, da je ravnala malomarno, a kazni ji ni dosodilo.
Težje naloge od Draghija
Temeljna naloga ECB, ki ima sedež v Frankfurtu, je zagotavljati stabilnost cen ob spoštovanju načela, da mora biti letna inflacija pod dvema odstotkoma, a blizu temu pragu. Banka med drugim določa obrestne mere, po katerih posoja denar komercialnim bankam v območju evra, s čimer nadzoruje obtok denarja in inflacijo, ter upravlja devizne rezerve območja evra. Marcel Fratzscher, nekdanji uslužbenec ECB, pravi, da Christine Lagarde na čelu ECB čaka težja naloga od predhodnika Maria Draghija, ki je ECB vodil v času krize. Reforme ECB bo morala izvesti v času vse večjih razhajanj med vladami držav z evrom. Za ohranitev neodvisnosti ECB bo potrebovala vse svoje politične sposobnosti, sposobnosti za reševanje kriz in komunikacijske sposobnosti.
